Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Podpis svete alianse, Tončka Marolt, Slavko Zore

Septembra leta 1815 so Rusija, Prusija in Avstrija v Parizu podpisale dogovor o zavezništvu, tako imenovano  Sveto  alianso.  Z njim so si vladarji zagotovili medsebojno pomoč pri ohranjanju vere, miru in pravičnosti. Za najvišje načelo so razglasili legitimnost vladarjev, se pravi dušitev demokratičnih in tudi nacionalnih gibanj; pozneje so se jim pridružile še nekatere države. Aliansa se je sestajala na diplomatskih kongresih in tretji se je začel na današnji dan leta 1821 v Ljubljani.

Poleg države gostiteljice Avstrije so se ga udeležili še predstavniki desetih evropskih držav: Rusije, Velike Britanije, Francije, Prusije, papeške države, Neapeljskega kraljestva, Piemonta, Toskane in Módene. Tako je Ljubljana za dalj časa postala pomembno evropsko diplomatsko središče. Polepšali so jo in popravili nekaj javnih poslopij in naprav ter organizirali vrsto javnih prireditev. Obdobje ljubljanskega kongresa je znano tudi po izjavi avstrijskega cesarja Franca I. profesorjem ljubljanskega liceja, gimnazije in normalke, naj vzgajajo pridne državljane, saj učenjakov ne potrebuje.

Na kongres spominjajo tudi imena Kongresni trg (prej Kapucinski trg, nato Trg revolucije oziroma Trg osvoboditve), Cesta dveh cesarjev v Mestnem logu in ime gostilne “Pri ruskem carju”; Aleksander I. je iz Rusije pripotoval v Ljubljano prek Črnuč. Ljubljanski kongres Svete alianse je trajal štiri mesece in pol; končal se je maja leta 1821.

—–

 Operna pevka TONČKA MAROLT se je v našo zgodovino zapisala predvsem kot zbirateljica ljudskih pesmi in plesov. Rodila se je na današnji dan leta 1894 v Špitaliču. Po maturi na ljubljanskem učiteljišču leta 1913 je dve leti poučevala, nato pa študirala solopetje in klavir. V letih od 1919 do 1921 je bila sopranistka v ljubljanski operi, do leta 1925 v mariborski, nato pa je gostovala v Osijeku.

Leta 1936 se je poročila z vodjo Folklornega inštituta v Ljubljani Francetom Maroltom in se tudi sama začela zanimati za slovensko glasbeno izročilo. Za glasbenonarodopisni inštitut je prispevala približno dva tisoč zapisov, številne pesmi je priredila za glas s spremljavo, plesne melodije pa za razne godčevske sestave. V letih od 1948 do 1974 je bila glasbena voditeljica Akademske folklorne skupine “France Marolt” in je kot mentorica pomagala pri delu številnih podeželskih plesnih skupin.

—–

Politični  delavec  in  diplomat  SLAVKO  ZORÈ  je leta 1936 na ljubljanski univerzi diplomiral iz prava in se zaposlil v banovinski upravi. Ker je delavcem dajal pravno pomoč, so ga obdolžili komunizma in ga kazensko premestili v Škofjo Loko. Po okupaciji leta 1941 je postal organizator Osvobodilne fronte med banovinskimi uslužbenci v Ljubljani, pozneje pa sodelavec centralne komisije varnostno-obveščevalne službe. Novembra leta 1942 ga je italijanski okupator zaprl in interniral v taborišče Visco. Ob kapitulaciji Italije je bil med voditelji odpora, ki so prevzeli upravljanje taborišča in organizirali odhod.

Po prihodu v Brda se je Zorè pridružil partizanom in sodeloval predvsem pri organiziranju obveščevalnih organov. Po vojni je služboval v diplomatskih službah v Združenih državah Amerike, na Finskem, v Siriji in Jordaniji. Od leta 1958 je delal v slovenskem Izvršnem svetu, v 70-ih letih prejšnjega stoletja pa je bil predsednik Društva Socialistične republike Slovenije za Združene narode. Slavko Zorè se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Trstu.