Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Žandarmerija, Anton Verovšek, Božidar Pahor, Marijan Gabrijelčič
Žandarmerijo, ki naj bi skrbela za javno varnost navadno zunaj večjih mest, so v habsburški monarhiji s posebnim ministrskim odlokom ustanovili na današnji dan pred 170-imi leti. Pravno je bila del oboroženih sil habsburške monarhije in podrejena vojaškemu sodstvu. Žandarji so imeli pooblastila glede vojaških in civilnih oseb, ukaze pa so prejemali samo od svojih nadrejenih iz regimenta in ne od civilnih oblasti.
Žandarmerija je skrbela za red in mir ter za izvrševanje ukazov in odlokov oblasti. Preprečevati je morala nemire, če pa so ti vendarle izbruhnili, je bila dolžna spet vzpostaviti zakonito stanje in privesti kalilce miru pred pravosodne organe. Žandarji so nadzirali tudi ceste in poti ter morali kar najbolj energično preprečevati potepuštvo, beraštvo in razbojništvo.
—–
ANTON VEROVŠEK sodi med naše prve poklicne gledališke igralce, bil pa je tudi režiser in pedagog. Rodil se je na današnji dan leta 1866 v Ljubljani. Nastopati je začel na ljubljanskem Rokodelskem odru, leta 1887 pa je postal član Slovenskega dramskega gledališčav Ljubljani. V začetku prejšnjega stoletja je nekaj časa vodil gledališče in dramsko šolo v Trstu, se vrnil v Ljubljano in 1913. leta zaradi bolezni končal svojo gledališko pot.
—–
Novinar, zunanjepolitični komentator in prevajalec BOŽIDAR PAHOR je leta 1951 diplomiral na filozofski fakulteti v Ljubljani. V novinarstvo se je vključil po drugi svetovni vojni kot prevajalec in pozneje dopisnik v ljubljanskem dopisništvu jugoslovanske tiskovne agencije Tanjug. Leta 1955 se je zaposlil v zunanjepolitični redakciji časopisa Slovenski poročevalec, pozneje Delo, kjer je delal vse do upokojitve. V tem času je bil tudi dopisnik Dela v Londonu in Bonnu. Ob svojem novinarskem delu je prevedel več kot dvajset knjig, večinoma iz angleščine. Dvakrat je dobil najvišje novinarsko priznanje – Tomšičevo nagrado. Božidar Pahor se je rodil na današnji dan leta 1925 v Anhovem.
—–
Skladatelj MARIJAN GABRIJELČIČ je na ljubljanski Akademiji za glasbo diplomiral iz komponiranja pri Lucijanu Mariji Škerjancu in pri njem leta 1969 končal tudi podiplomski študij. Uveljavil se je kot zborovodja Primorskega akademskega zbora Vinko Vodopivec in mešanega zbora esperantistov ter kot glasbeni kritik. Bil je direktor in umetniški vodja Slovenske filharmonije, nato pa je predaval na Akademiji za glasbo in bil tudi njen dekan. Kot skladatelj se je razvil v različnih smereh; vrsta njegovih predvsem zborovskih skladb sodi med pomembnejša dela našega sodobnega ustvarjanja.
Bil je soustanovitelj festivalov Kogojevi dnevi ter Revolucija in glasba in pobudnik Večerov z muzami na Zemonu, Hitovih muz na gradu Dobrovo ter Loškega umetniškega utripa v Škofji Loki. Sicer pa si je na vseh področjih prizadeval za uveljavitev slovenskega glasbenega ustvarjanja, zlasti na pomembnih mednarodnih festivalih v Moskvi, Varšavi, Salzburgu, na Dunaju in drugje. Marijan Gabrijelčič se je rodil na današnji dan pred 80-imi leti na Gorenjem Polju nad Anhovim.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Žandarmerija, Anton Verovšek, Božidar Pahor, Marijan Gabrijelčič
Žandarmerijo, ki naj bi skrbela za javno varnost navadno zunaj večjih mest, so v habsburški monarhiji s posebnim ministrskim odlokom ustanovili na današnji dan pred 170-imi leti. Pravno je bila del oboroženih sil habsburške monarhije in podrejena vojaškemu sodstvu. Žandarji so imeli pooblastila glede vojaških in civilnih oseb, ukaze pa so prejemali samo od svojih nadrejenih iz regimenta in ne od civilnih oblasti.
Žandarmerija je skrbela za red in mir ter za izvrševanje ukazov in odlokov oblasti. Preprečevati je morala nemire, če pa so ti vendarle izbruhnili, je bila dolžna spet vzpostaviti zakonito stanje in privesti kalilce miru pred pravosodne organe. Žandarji so nadzirali tudi ceste in poti ter morali kar najbolj energično preprečevati potepuštvo, beraštvo in razbojništvo.
—–
ANTON VEROVŠEK sodi med naše prve poklicne gledališke igralce, bil pa je tudi režiser in pedagog. Rodil se je na današnji dan leta 1866 v Ljubljani. Nastopati je začel na ljubljanskem Rokodelskem odru, leta 1887 pa je postal član Slovenskega dramskega gledališčav Ljubljani. V začetku prejšnjega stoletja je nekaj časa vodil gledališče in dramsko šolo v Trstu, se vrnil v Ljubljano in 1913. leta zaradi bolezni končal svojo gledališko pot.
—–
Novinar, zunanjepolitični komentator in prevajalec BOŽIDAR PAHOR je leta 1951 diplomiral na filozofski fakulteti v Ljubljani. V novinarstvo se je vključil po drugi svetovni vojni kot prevajalec in pozneje dopisnik v ljubljanskem dopisništvu jugoslovanske tiskovne agencije Tanjug. Leta 1955 se je zaposlil v zunanjepolitični redakciji časopisa Slovenski poročevalec, pozneje Delo, kjer je delal vse do upokojitve. V tem času je bil tudi dopisnik Dela v Londonu in Bonnu. Ob svojem novinarskem delu je prevedel več kot dvajset knjig, večinoma iz angleščine. Dvakrat je dobil najvišje novinarsko priznanje – Tomšičevo nagrado. Božidar Pahor se je rodil na današnji dan leta 1925 v Anhovem.
—–
Skladatelj MARIJAN GABRIJELČIČ je na ljubljanski Akademiji za glasbo diplomiral iz komponiranja pri Lucijanu Mariji Škerjancu in pri njem leta 1969 končal tudi podiplomski študij. Uveljavil se je kot zborovodja Primorskega akademskega zbora Vinko Vodopivec in mešanega zbora esperantistov ter kot glasbeni kritik. Bil je direktor in umetniški vodja Slovenske filharmonije, nato pa je predaval na Akademiji za glasbo in bil tudi njen dekan. Kot skladatelj se je razvil v različnih smereh; vrsta njegovih predvsem zborovskih skladb sodi med pomembnejša dela našega sodobnega ustvarjanja.
Bil je soustanovitelj festivalov Kogojevi dnevi ter Revolucija in glasba in pobudnik Večerov z muzami na Zemonu, Hitovih muz na gradu Dobrovo ter Loškega umetniškega utripa v Škofji Loki. Sicer pa si je na vseh področjih prizadeval za uveljavitev slovenskega glasbenega ustvarjanja, zlasti na pomembnih mednarodnih festivalih v Moskvi, Varšavi, Salzburgu, na Dunaju in drugje. Marijan Gabrijelčič se je rodil na današnji dan pred 80-imi leti na Gorenjem Polju nad Anhovim.
Ptuj dobil prvi časopis v slovenskem jeziku Jutro cvetne nedelje prineslo vojno Epidemija črnih koz *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Bajeslovje, verovanje in vraže koroškega etnologa Slikar – eden prvih talcev na Slovenskem Pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prevajalec Shakespeara iz Dravske doline Koroški časnikar in pesnik 140 let tehnične rabe električne energije pri nas Osebnostni pečat slovenski arhitektur *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ustanovitelj prvega deželnega društva za pomoč pljučnim bolnikom Otroške pesmi “Za vesele in žalostne čase” Prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovaški geolog raziskuje po Kranjskem in Štajerskem Režiser in razvoj našega dramskega gledališča Poveljnik Šaleške partizanske skupine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
“Naš jezik je slovenski, zato, če v cerkvi nucaš italijanskega, se sam sebe ponižaš” Od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja Ne topovska krogla z Laškega – »izpodnebnik« iz vesolja Prvo gledališče ročnih lutk *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikarska družina iz Kamnika Gledališčnik, satirik in aforist Sodobni koncepti nege bolnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Inovator v zdravstvu 17. stoletja Kaj je rebrinčevolistna hladnikija ali hladnikovka? Nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah
Gospodarska uspešnost – pogoj za neodvisnost družbe in posameznika Zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Kuharski mojster in njegova knjiga
Véliki tolminski punt Več kot le alpinist Eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Visokošolski učitelj fizike s polstoletnim stažem Zdravnik v vrstah narodnoosvobodilne vojske Več kot le idrijski psihiater *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih darovalcev knjig za prvo ljubljansko javno knjižnico Kiparjevo ustvarjanje s kovino Ustanovljena Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
Fizik in eden temeljnih naravnih zakonov Za spremembo podrejenega položaja žensk Zgodovina prevajanja Svetega pisma pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva pravna ureditev plovbe po Savi Prva ženska na delovnem mestu dekanje katere izmed naših fakultet Eden od utemeljiteljev naše znanstvene literarne zgodovine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dirigent, zapisan operni ustvarjalnosti Telovadec iz zlate dobe slovenske gimnastike Vojaška vaja dobre tri mesece pred razglasitvijo slovenske samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dunajski škof slovenskega rodu Lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Ljudska pisateljica in njeno delo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Obsojenec drugega tržaškega procesa Glasbenikova antologijska dela trajne vrednosti Raziskovalec slovenske moderne
»Zlomljeno sidro« kapitana bojne ladje Soustvarjalec slovenskega glasbenega ekspresionizma Več kot tri desetletja dirigent Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Osebnost avantgardne poezije Diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov