Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

17. marec

17.03.2020

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Josip Layer, Josip Gostinčar, Jožef Straub, Stane Škrabar - Braškar

Layerji so bili slikarska in podobarska družina. V naše kraje so se verjetno s Tirolskega preselili že v 17. stoletju. Naselili so se v Kranju in tam delovali poldrugo stoletje. Prvi znani slikar iz te družine je bil JOSIP LAYER. Rodil se je na današnji dan leta 1688. V njegovi družinski slikarski delavnici so izdelovali velike oljne podobe za cerkve, freske in slike na steklu, poslikavali pa so tudi panjske končnice. V takšni tradiciji sta zrasla Josipov sin Marko in vnuk Leopold. Ta je bil tudi najpomembnejši izmed Layerjev. Družinsko podobarstvo je povzdignil visoko nad lokalno veljavo; njegova najbolj znana podoba je “Marija Pomagaj” v romarski cerkvi na Brezjah. Zgodba o nastanku te slike je zanimiva:

Pomanjkanje slikarskih naročil v obdobju Napoleonovih Ilirskih provinc je namreč Leopolda Layerja pognalo v nečedne posle – ponarejanje denarja – in slikar je pristal za zapahi. Tam je imel dovolj časa za iskreno kesanje in poglobljeno pobožnost, zlasti pa je rotil Marijo, naj ga spravi na prostost. Zaobljubil se je, da bo v tem primeru poslikal stene njene kapelice na Brezjah. Ob odhodu Francozov leta 1813 je Layer res hitro prišel iz ječe, ostal mož beseda in naslednje leto zaobljubo izpolnil. Ob obnovi cerkve sredi 20. stoletja so morali te freske zaradi slabega stanja odstraniti, ostala pa je njegova znamenita slika »Marija Pomagaj«, na katero je simbolično vezan nastanek največjega romarskega središča v Sloveniji, Brezij na Gorenjskem.

—–

Politik  JOSIP  GOSTINČAR  se je v Ljubljani izučil sitarskega rokodelstva in začel  delovati v socialnodemokratskem gibanju. V zadnjih letih 19. stoletja je skupaj z Janezom Evangelistom Krekom organiziral krščanskosocialno delavstvo in postal tajnik Slovenskega katoliškega delavskega društva ter načelnik Delavskega konzumnega društva. Pred prvo svetovno vojno se je kot član državnega zbora zavzemal za samostojno slovensko univerzo, po vojni pa je bil med drugim minister za socialno politiko. V številne časopise in glasila je pisal članke o socialnih in političnih vprašanjih ter si prizadeval za zboljšanje gmotnega  in družbenega položaja delavstva. Josip Gostinčar se je rodil na današnji dan pred 160-imi leti v Beričevem pri Ljubljani.

—–

Kipar  JOŽEF  STRAUB  je eden najpomembnejših predstavnikov baročnega kiparstva na slovenskem Štajerskem. Leta 1743 je v Mariboru ustanovil slovito kiparsko delavnico. Med njegova najboljša dela sodita oltarja za minoritsko cerkev na Ptuju in za cerkev v Studenicah. Znan je po težki, masivni poznobročni oltarni arhitekturi, ki je po obliki rokokojska. S tem slogom pa se ne ujemajo težka ornamentika in nevsakdanje, teatralične, nadnaravno velike skulpture. Poleg tega so za Strauba značilni bogata igra gub na oblačilih, izrazita čustvena razgibanost dolgih, vitkih in elegantnih figur ter močna ekspresivnost monumentalnih likov, ki včasih prehajajo kar v esktatičnost.   Jožef Straub se je rodil na današnji dan leta 1712 na Würtenberškem.

—–

Novinar  STANE  ŠKRABAR – BRAŠKAR  je leta 1933 končal trgovsko akademijo v Ljubljani in bil nato bančni uradnik. V letih med svetovnima vojnama je deloval v Društvu slovenskih fantov in deklet, med narodnoosvobodilnim bojem pa je bil med drugim vodja propagande v štabu 4. operativne cone in delal v uredništvu Ljudske pravice. Po vojni je bil med drugim odgovorni urednik revije »Tovariš« in direktor »Primorskega tiska«, nekaj časa pa tudi v diplomatski službi v Berlinu. Rodil se je  na današnji dan pred 110-imi leti v Kranjski Gori.


Na današnji dan

6270 epizod

Na današnji dan

6270 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

17. marec

17.03.2020

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Josip Layer, Josip Gostinčar, Jožef Straub, Stane Škrabar - Braškar

Layerji so bili slikarska in podobarska družina. V naše kraje so se verjetno s Tirolskega preselili že v 17. stoletju. Naselili so se v Kranju in tam delovali poldrugo stoletje. Prvi znani slikar iz te družine je bil JOSIP LAYER. Rodil se je na današnji dan leta 1688. V njegovi družinski slikarski delavnici so izdelovali velike oljne podobe za cerkve, freske in slike na steklu, poslikavali pa so tudi panjske končnice. V takšni tradiciji sta zrasla Josipov sin Marko in vnuk Leopold. Ta je bil tudi najpomembnejši izmed Layerjev. Družinsko podobarstvo je povzdignil visoko nad lokalno veljavo; njegova najbolj znana podoba je “Marija Pomagaj” v romarski cerkvi na Brezjah. Zgodba o nastanku te slike je zanimiva:

Pomanjkanje slikarskih naročil v obdobju Napoleonovih Ilirskih provinc je namreč Leopolda Layerja pognalo v nečedne posle – ponarejanje denarja – in slikar je pristal za zapahi. Tam je imel dovolj časa za iskreno kesanje in poglobljeno pobožnost, zlasti pa je rotil Marijo, naj ga spravi na prostost. Zaobljubil se je, da bo v tem primeru poslikal stene njene kapelice na Brezjah. Ob odhodu Francozov leta 1813 je Layer res hitro prišel iz ječe, ostal mož beseda in naslednje leto zaobljubo izpolnil. Ob obnovi cerkve sredi 20. stoletja so morali te freske zaradi slabega stanja odstraniti, ostala pa je njegova znamenita slika »Marija Pomagaj«, na katero je simbolično vezan nastanek največjega romarskega središča v Sloveniji, Brezij na Gorenjskem.

—–

Politik  JOSIP  GOSTINČAR  se je v Ljubljani izučil sitarskega rokodelstva in začel  delovati v socialnodemokratskem gibanju. V zadnjih letih 19. stoletja je skupaj z Janezom Evangelistom Krekom organiziral krščanskosocialno delavstvo in postal tajnik Slovenskega katoliškega delavskega društva ter načelnik Delavskega konzumnega društva. Pred prvo svetovno vojno se je kot član državnega zbora zavzemal za samostojno slovensko univerzo, po vojni pa je bil med drugim minister za socialno politiko. V številne časopise in glasila je pisal članke o socialnih in političnih vprašanjih ter si prizadeval za zboljšanje gmotnega  in družbenega položaja delavstva. Josip Gostinčar se je rodil na današnji dan pred 160-imi leti v Beričevem pri Ljubljani.

—–

Kipar  JOŽEF  STRAUB  je eden najpomembnejših predstavnikov baročnega kiparstva na slovenskem Štajerskem. Leta 1743 je v Mariboru ustanovil slovito kiparsko delavnico. Med njegova najboljša dela sodita oltarja za minoritsko cerkev na Ptuju in za cerkev v Studenicah. Znan je po težki, masivni poznobročni oltarni arhitekturi, ki je po obliki rokokojska. S tem slogom pa se ne ujemajo težka ornamentika in nevsakdanje, teatralične, nadnaravno velike skulpture. Poleg tega so za Strauba značilni bogata igra gub na oblačilih, izrazita čustvena razgibanost dolgih, vitkih in elegantnih figur ter močna ekspresivnost monumentalnih likov, ki včasih prehajajo kar v esktatičnost.   Jožef Straub se je rodil na današnji dan leta 1712 na Würtenberškem.

—–

Novinar  STANE  ŠKRABAR – BRAŠKAR  je leta 1933 končal trgovsko akademijo v Ljubljani in bil nato bančni uradnik. V letih med svetovnima vojnama je deloval v Društvu slovenskih fantov in deklet, med narodnoosvobodilnim bojem pa je bil med drugim vodja propagande v štabu 4. operativne cone in delal v uredništvu Ljudske pravice. Po vojni je bil med drugim odgovorni urednik revije »Tovariš« in direktor »Primorskega tiska«, nekaj časa pa tudi v diplomatski službi v Berlinu. Rodil se je  na današnji dan pred 110-imi leti v Kranjski Gori.


01.04.2023

6. april - Črtomir Nagode, v smrt zaradi lažnih obtožb

Ptuj dobil prvi časopis v slovenskem jeziku Jutro cvetne nedelje prineslo vojno Epidemija črnih koz *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.04.2023

5. april - kuharska spretnost redovnice sestre Vendeline

Bajeslovje, verovanje in vraže koroškega etnologa Slikar – eden prvih talcev na Slovenskem Pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.04.2023

4. april - pred 140 leti je v Mariboru zasvetila prva električna žarnica pri nas

Prevajalec Shakespeara iz Dravske doline Koroški časnikar in pesnik 140 let tehnične rabe električne energije pri nas Osebnostni pečat slovenski arhitektur *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.04.2023

3. april - Jože Potrč, zdravnik pri mednarodni organizaciji za delo

Ustanovitelj prvega deželnega društva za pomoč pljučnim bolnikom Otroške pesmi “Za vesele in žalostne čase” Prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.03.2023

2. april - Ciril Debevec, režiser, igralec, publicist in pedagog

Slovaški geolog raziskuje po Kranjskem in Štajerskem Režiser in razvoj našega dramskega gledališča Poveljnik Šaleške partizanske skupine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.03.2023

1. april - prvoaprilska iz leta 1931

“Naš jezik je slovenski, zato, če v cerkvi nucaš italijanskega, se sam sebe ponižaš” Od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.03.2023

31. marec - prof. dr. Jože Hlebanja, strojnik in konstruktor

Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja Ne topovska krogla z Laškega – »izpodnebnik« iz vesolja Prvo gledališče ročnih lutk *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.03.2023

30. marec - Filip Terč, začetnik apiterapije v srednji Evropi

Slikarska družina iz Kamnika Gledališčnik, satirik in aforist Sodobni koncepti nege bolnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.03.2023

29. marec - Rudolf Maister, ena osrednjih osebnosti naše zgodovine

Inovator v zdravstvu 17. stoletja Kaj je rebrinčevolistna hladnikija ali hladnikovka? Nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah


26.03.2023

28. marec - Branislava Sušnik, antropologinja v Latinski Ameriki

Gospodarska uspešnost – pogoj za neodvisnost družbe in posameznika Zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Kuharski mojster in njegova knjiga


27.03.2023

27. marec - štiri desetletja novodobnega pomikanja urinih kazalcev

Véliki tolminski punt Več kot le alpinist Eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.03.2023

26. marec - najhujši poraz italijanske okupacijske vojske na Slovenskem

Visokošolski učitelj fizike s polstoletnim stažem Zdravnik v vrstah narodnoosvobodilne vojske Več kot le idrijski psihiater *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.03.2023

25. marec - dr. Franc Kovačič in mirovna konferanca v Parizu 

Eden prvih darovalcev knjig za prvo ljubljansko javno knjižnico Kiparjevo ustvarjanje s kovino Ustanovljena Zveza slovenskih organizacij na Koroškem


19.03.2023

24. marec - začetek helikopterskega reševanja ponesrečenih v Slovenskih gorah

Fizik in eden temeljnih naravnih zakonov Za spremembo podrejenega položaja žensk Zgodovina prevajanja Svetega pisma pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.03.2023

23. marec - diplomatsko delo Rudija Čačinoviča

Prva pravna ureditev plovbe po Savi Prva ženska na delovnem mestu dekanje katere izmed naših fakultet Eden od utemeljiteljev naše znanstvene literarne zgodovine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.03.2023

22. marec - Ivan Minatti: »Odkar vem zanjo, sem kot avgustovska noč …«

Dirigent, zapisan operni ustvarjalnosti Telovadec iz zlate dobe slovenske gimnastike Vojaška vaja dobre tri mesece pred razglasitvijo slovenske samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.03.2023

21. marec - partizanski poveljnik z Menine planine

Dunajski škof slovenskega rodu Lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Ljudska pisateljica in njeno delo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.03.2023

20. marec - začetki sistematičnega opazovanja vremena pri nas

Obsojenec drugega tržaškega procesa Glasbenikova antologijska dela trajne vrednosti Raziskovalec slovenske moderne


12.03.2023

19. marec - fašistični zločin pri Strunjanu

»Zlomljeno sidro« kapitana bojne ladje Soustvarjalec slovenskega glasbenega ekspresionizma Več kot tri desetletja dirigent Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.03.2023

18. marec - Celjani v mirovni misiji na Kreti

Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Osebnost avantgardne poezije Diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 30 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov