Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

18. marec

18.03.2020

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Knežji kamen, Srečko Kosovel, Božena Ravnihar

Knežji kamen – knežji oziroma sodni prestol na nekdanjem vojaškem zbirnem mestu znotraj utrdb krnskega gradu –  je bil do leta 820 simbol tistega dela oblasti, ki so jo grofu oziroma vojvodi do 12. stoletja lahko podelili kosezi, dediči nekdanjega ljudskega zbora svobodnjakov. Pozneje pa je bil knežji kamen namenjen ljudski poklonitvi, ustoličenju novega vojvode in obredu v slovenskem jeziku. Po ustoličenju so krenili do cerkve Gospe Svete. Tam sta bila slovesna služba božja in kosilo.

Popoldne je novi knez na bližnjem vojvodskem prestolu že sprejemal darove podanikov, jim potrjeval pravice in sodil. Zadnji tak obred je bil  na današnji dan leta 1414, ko so ustoličili koroškega vojvodo Ernesta Železnega. Knežji kamen je sicer spodnji del jonskega stebra; visok je okrog 65 centimetrov in izvira iz ruševin rimskega mesta Virun. Leta 1905 so ga razstavili v deželnem muzeju na Dunaju, po sto letih pa so ga prenesli v grbovno dvorano koroškega deželnega zbora. Knežji kamen je upodobljen na slovenskem evrskem kovancu za dva centa.

—–

Pesnik  SREČKO  KOSOVEL  je ena najpomembnejših osebnosti slovenske  avantgardne poezije. Njegovi pesniški začetki so bili impresionistični; nadaljeval je izročilo slovenske moderne, vendar  mu je  dodajal  nove,  izrazite  značilnosti.  V  večini  pesmi se vtisi, položaji in prizori mešajo z miselnimi prvinami, impresionizem pa s tem dobiva ekspresivno naravo.

Za Kosovelovega življenja so bile objavljene le njegove manj značilne pesmi in šele gradivo “Zbranega dela” je pokazalo, da sodi njegova poezija v vrh slovenskega ekspresionizma in da je uresničil njegovo najradikalnejšo stopnjo. Vendar na razvoj naše književnosti pred drugo svetovno vojno ni vplival, saj je najpomembnejši del njegovega opusa dolgo ostal  neznan; vplival je šele na novi modernizem po drugi svetovni vojni. Sicer pa je pisal tudi črtice in eseje, v katerih je obravnaval družbena in narodnostna vprašanja, predvsem pa razmerja med umetnostjo in družbo. Rodil se je na današnji dan leta 1904 v Sežani.

—–

Zdravnica  BOŽENA  RAVNIHAR  je študirala v Ljubljani in Pragi ter leta 1940 v Beogradu diplomirala. V radiologiji in onkologiji se je izpopolnjevala na Švedskem, Danskem, v Franciji in Švici ter se nato zaposlila v državni splošni bolnišnici v Ljubljani. Od leta 1942 je bila v partizanih in delala v bolnišnični saniteti, vodila bolnišnice Rog, Pugled in Gaj, nazadnje pa je bila upravnica glavne uprave bolnišnice 7. korpusa. Po vojni se je zaposlila na Onkološkem institutu v Ljubljani (18 let je bila njegova direktorica), od leta 1971 pa je bila tudi redna profesorica na medicinski fakulteti. Leta 1989 je bila imenovana za častno doktorico Univerze v Ljubljani.

Na Onkološkem institutu je med drugim razvila histološko in citološko diagnostiko, posodobila radioterapijo ter vpeljala epidemiološke raziskave raka in se z njimi vključila v skupne mednarodne študije, zlasti raka na dojki. Bila je članica republiških in zveznih strokovnih svetovalnih organov, sodelovala je v številnih mednarodnih organizacijah ter doma in v tujini objavila vrsto strokovnih in znanstvenih člankov. Božena Ravnihar se je rodila na današnji dan leta 1914 v Ljubljani.


Na današnji dan

6270 epizod

Na današnji dan

6270 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

18. marec

18.03.2020

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Knežji kamen, Srečko Kosovel, Božena Ravnihar

Knežji kamen – knežji oziroma sodni prestol na nekdanjem vojaškem zbirnem mestu znotraj utrdb krnskega gradu –  je bil do leta 820 simbol tistega dela oblasti, ki so jo grofu oziroma vojvodi do 12. stoletja lahko podelili kosezi, dediči nekdanjega ljudskega zbora svobodnjakov. Pozneje pa je bil knežji kamen namenjen ljudski poklonitvi, ustoličenju novega vojvode in obredu v slovenskem jeziku. Po ustoličenju so krenili do cerkve Gospe Svete. Tam sta bila slovesna služba božja in kosilo.

Popoldne je novi knez na bližnjem vojvodskem prestolu že sprejemal darove podanikov, jim potrjeval pravice in sodil. Zadnji tak obred je bil  na današnji dan leta 1414, ko so ustoličili koroškega vojvodo Ernesta Železnega. Knežji kamen je sicer spodnji del jonskega stebra; visok je okrog 65 centimetrov in izvira iz ruševin rimskega mesta Virun. Leta 1905 so ga razstavili v deželnem muzeju na Dunaju, po sto letih pa so ga prenesli v grbovno dvorano koroškega deželnega zbora. Knežji kamen je upodobljen na slovenskem evrskem kovancu za dva centa.

—–

Pesnik  SREČKO  KOSOVEL  je ena najpomembnejših osebnosti slovenske  avantgardne poezije. Njegovi pesniški začetki so bili impresionistični; nadaljeval je izročilo slovenske moderne, vendar  mu je  dodajal  nove,  izrazite  značilnosti.  V  večini  pesmi se vtisi, položaji in prizori mešajo z miselnimi prvinami, impresionizem pa s tem dobiva ekspresivno naravo.

Za Kosovelovega življenja so bile objavljene le njegove manj značilne pesmi in šele gradivo “Zbranega dela” je pokazalo, da sodi njegova poezija v vrh slovenskega ekspresionizma in da je uresničil njegovo najradikalnejšo stopnjo. Vendar na razvoj naše književnosti pred drugo svetovno vojno ni vplival, saj je najpomembnejši del njegovega opusa dolgo ostal  neznan; vplival je šele na novi modernizem po drugi svetovni vojni. Sicer pa je pisal tudi črtice in eseje, v katerih je obravnaval družbena in narodnostna vprašanja, predvsem pa razmerja med umetnostjo in družbo. Rodil se je na današnji dan leta 1904 v Sežani.

—–

Zdravnica  BOŽENA  RAVNIHAR  je študirala v Ljubljani in Pragi ter leta 1940 v Beogradu diplomirala. V radiologiji in onkologiji se je izpopolnjevala na Švedskem, Danskem, v Franciji in Švici ter se nato zaposlila v državni splošni bolnišnici v Ljubljani. Od leta 1942 je bila v partizanih in delala v bolnišnični saniteti, vodila bolnišnice Rog, Pugled in Gaj, nazadnje pa je bila upravnica glavne uprave bolnišnice 7. korpusa. Po vojni se je zaposlila na Onkološkem institutu v Ljubljani (18 let je bila njegova direktorica), od leta 1971 pa je bila tudi redna profesorica na medicinski fakulteti. Leta 1989 je bila imenovana za častno doktorico Univerze v Ljubljani.

Na Onkološkem institutu je med drugim razvila histološko in citološko diagnostiko, posodobila radioterapijo ter vpeljala epidemiološke raziskave raka in se z njimi vključila v skupne mednarodne študije, zlasti raka na dojki. Bila je članica republiških in zveznih strokovnih svetovalnih organov, sodelovala je v številnih mednarodnih organizacijah ter doma in v tujini objavila vrsto strokovnih in znanstvenih člankov. Božena Ravnihar se je rodila na današnji dan leta 1914 v Ljubljani.


12.03.2023

17. marec - pred 100 leti se je rodil zgodovinar dr. Jože Koropec

Baročni kipar z izrazito monumentalno močjo “Koledar amerikanskega Slovenca” Obveznost poslovanja sodišč tudi v slovenskem jeziku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.03.2023

16. marec - Josip Apih in prvi širši prikaz zgodovine marčne revolucije pri nas

Zastopnik Sokolov v Osvobodilni fronti Iz vojaške uniforme v diplomacijo Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.03.2023

15. marec - pred 140 leti se je rodil slikar in grafik Saša Šantel

Skozi dravsko dolino od Budimpešte do Salzburga Raziskovalec življenja na Koroškem, še posebno v Rožu Prvi popis prebivalstva po drugi svetovni vojni *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.03.2023

14. marec - pred 90 leti se je rodil literarni zgodovinar dr. Jože Pogačnik

Ljubljana dobila Lattermanov drevored Raziskovalec počitka in brstenja rastlin Jurčičev deseti brat v angleščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.03.2023

13. marec - 1848, zahteva po Zedinjeni Sloveniji

Učenec Valentina Vodnika Mentor mladim umetnikom Inovator v čebelarstvu in podjetnik


05.03.2023

12. marec - štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar

Zdravnik in zaupnik ruskega carja Pionir klasične kitare pri nas Kantata Stara pravda *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.03.2023

11. marec - Janez Vajkard Auersperg, od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem

“Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Operni umetnik iz Trsta Prva žrtev nacizma med slovenskimi duhovniki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.03.2023

10. marec -  duhovnik Izidor Završnik, po lastni volji v smrt namesto sojetnika

Koroški izgnanec v Slovenskih goricah Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu Leonora iz Piranskega zaliva


05.03.2023

9. marec - Jože Pučnik v boju za demokratične ideje že v gimnazijskem času

Oblast s sankcijami zoper kritike Škofovstvo v znamenju vojne in delitev Socialni realist in upornik proti nacizmu


26.03.2023

29. marec

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


05.03.2023

8.marec - mednarodni praznik žena

Prvo smučarsko tekmovanje Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Sestre usmiljenke v slovenskih bolnišnicah nezaželene, v srbskih in makedonskih dobrodošle


05.03.2023

7. marec - Helidon, prva slovenska znamka gramofonskih plošč

Duhovni in gospodarski povezovalec beneških Slovencev Naš mednarodno uveljavljeni montanist Ustavi amandmaji spreminjajo Slovenijo


06.03.2023

6. marec - Uroš Žun (1903 - 1977) "pravičnik med narodi" iz Radovljice

Pesnik – častni občan Ljubljane Umetnik iz Pirana Poročilo o zatiranju verskega življenja na Primorskem


26.02.2023

5. marec - Berta Ambrož z "Brez besed" na Evroviziji

Krško dobi mestne pravice Inovator v kemijski industrij Slovenski religiozni ekspresionizem


26.02.2023

4. marec - Franc Potočnik (1903 -1984) mornariški častnik, obveščevalec in publicist

Denarništvo in gospodarstvo Krasa Smisel življenja: postati res dober človek Osupljivo odkritje v Kamniku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.02.2023

3. marec - ko se je ohladilo na - 17,7 stopinje Celzija

Skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del 126 let življenja mestnega kina na Ptuju O zgodovini telesne kulture na Slovenskem


26.02.2023

2. marec - Joža Lovrenčič, pesnik, potisnjen v bedo in pozabo

Temelji poklicnega baleta v Ljubljani Filmski snemalec in direktor fotografije Arheologinja in izkopavanje rimske nekropole v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.03.2023

31. marec

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


26.02.2023

1. marec - vod za posebne naloge slovenske milice

Cerkveni in posvetni skladatelj V gledališču, filmu in radijskih igrah Jubilej Zveze prijateljev mladine Slovenije


26.02.2023

28. februar - Dolomitska izjava in prevlada Komunistične partije

Prvi slovenski roman in njegov britanski vzor Klub slovenskih umetnikov Sava razstavljal na Dunaju Avtorica vrhunskih slovenskih knjižnih ilustracij prejšnjega stoletja


Stran 31 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov