Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Knežji kamen, Srečko Kosovel, Božena Ravnihar

Knežji kamen – knežji oziroma sodni prestol na nekdanjem vojaškem zbirnem mestu znotraj utrdb krnskega gradu –  je bil do leta 820 simbol tistega dela oblasti, ki so jo grofu oziroma vojvodi do 12. stoletja lahko podelili kosezi, dediči nekdanjega ljudskega zbora svobodnjakov. Pozneje pa je bil knežji kamen namenjen ljudski poklonitvi, ustoličenju novega vojvode in obredu v slovenskem jeziku. Po ustoličenju so krenili do cerkve Gospe Svete. Tam sta bila slovesna služba božja in kosilo.

Popoldne je novi knez na bližnjem vojvodskem prestolu že sprejemal darove podanikov, jim potrjeval pravice in sodil. Zadnji tak obred je bil  na današnji dan leta 1414, ko so ustoličili koroškega vojvodo Ernesta Železnega. Knežji kamen je sicer spodnji del jonskega stebra; visok je okrog 65 centimetrov in izvira iz ruševin rimskega mesta Virun. Leta 1905 so ga razstavili v deželnem muzeju na Dunaju, po sto letih pa so ga prenesli v grbovno dvorano koroškega deželnega zbora. Knežji kamen je upodobljen na slovenskem evrskem kovancu za dva centa.

—–

Pesnik  SREČKO  KOSOVEL  je ena najpomembnejših osebnosti slovenske  avantgardne poezije. Njegovi pesniški začetki so bili impresionistični; nadaljeval je izročilo slovenske moderne, vendar  mu je  dodajal  nove,  izrazite  značilnosti.  V  večini  pesmi se vtisi, položaji in prizori mešajo z miselnimi prvinami, impresionizem pa s tem dobiva ekspresivno naravo.

Za Kosovelovega življenja so bile objavljene le njegove manj značilne pesmi in šele gradivo “Zbranega dela” je pokazalo, da sodi njegova poezija v vrh slovenskega ekspresionizma in da je uresničil njegovo najradikalnejšo stopnjo. Vendar na razvoj naše književnosti pred drugo svetovno vojno ni vplival, saj je najpomembnejši del njegovega opusa dolgo ostal  neznan; vplival je šele na novi modernizem po drugi svetovni vojni. Sicer pa je pisal tudi črtice in eseje, v katerih je obravnaval družbena in narodnostna vprašanja, predvsem pa razmerja med umetnostjo in družbo. Rodil se je na današnji dan leta 1904 v Sežani.

—–

Zdravnica  BOŽENA  RAVNIHAR  je študirala v Ljubljani in Pragi ter leta 1940 v Beogradu diplomirala. V radiologiji in onkologiji se je izpopolnjevala na Švedskem, Danskem, v Franciji in Švici ter se nato zaposlila v državni splošni bolnišnici v Ljubljani. Od leta 1942 je bila v partizanih in delala v bolnišnični saniteti, vodila bolnišnice Rog, Pugled in Gaj, nazadnje pa je bila upravnica glavne uprave bolnišnice 7. korpusa. Po vojni se je zaposlila na Onkološkem institutu v Ljubljani (18 let je bila njegova direktorica), od leta 1971 pa je bila tudi redna profesorica na medicinski fakulteti. Leta 1989 je bila imenovana za častno doktorico Univerze v Ljubljani.

Na Onkološkem institutu je med drugim razvila histološko in citološko diagnostiko, posodobila radioterapijo ter vpeljala epidemiološke raziskave raka in se z njimi vključila v skupne mednarodne študije, zlasti raka na dojki. Bila je članica republiških in zveznih strokovnih svetovalnih organov, sodelovala je v številnih mednarodnih organizacijah ter doma in v tujini objavila vrsto strokovnih in znanstvenih člankov. Božena Ravnihar se je rodila na današnji dan leta 1914 v Ljubljani.