Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Božidar Jakac, Mara Bešter, Ondina Otta Klasinc, zakon o univerzi v Ljubljani
Slikar in grafik Božidar Jakac je študiral na akademiji v Pragi, potem pa je bil profesor risanja na gimnaziji v Ljubljani. Študijsko je potoval po Evropi, Afriki in Združenih državah Amerike. Od leta 1943 je bil v partizanih in je s svojimi deli postal kronist osvobodilne vojne. Po vojni je bil profesor za grafiko in rektor na akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani, leta 1949 je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, bil pa je tudi član več tujih akademij. Imel je približno 200 samostojnih razstav in je dobil vrsto priznanj, med njimi nagrado Avnoja in štirikrat Prešernovo.
Božidar Jakac je ustvaril enega najbogatejših opusov slik, grafik in risb, bil je najplodovitejši slovenski portretist, risal pa je tudi krajino, predvsem svojo rojstno Dolenjsko. Svojo dobo in zgodovinske dogodke je dokumentiral tudi s fotografijo in filmskimi zapisi. Ukvarjal se je še z ilustracijo, drobno grafiko in oblikovanjem znamk. Njegovo delo sta sprva zaznamovala lirični impresionizem in simbolizem, pozneje pa ekspresionizem in končno lirično občuteni realizem. Božidar Jakac se je rodil na današnji dan leta 1899 v Novem mestu.
——–
Na današnji dan leta 1919 pa je bil v Začasnem narodnem predstavništvu le sprejet “zakon o univerzi v Ljubljani”. Za oblikovanje in sprejetje tega zakona je bil najbolj zaslužen poverjenik za uk in bogočastje pri Narodni vladi doktor Karel Verstovšek. Leta 1919 je bilo ustanovljeno pet fakultet: teološka, pravna, filozofska, tehniška in medicinska. Predavanja so se po večini začela decembra istega leta, vpisanih pa je bilo približno 900 študentov.
—–
Mara Bešter je pred 60 leti postala prva slovenska doktorica ekonomskih znanosti in redna profesorica za statistiko na ekonomski fakulteti v Ljubljani. Leta 1982 je bila izvoljena za sodnico ustavnega sodišča Socialistične republike Slovenije, kot strokovnjakinja pa je bila med drugim članica republiškega sveta za družbeni razvoj in ekonomsko politiko ter članica jugoslovanske delegacije na zasedanjih Mednarodne organizacije dela. Po koncu druge svetovne vojne je bila poslanka prve slovenske in zvezne skupščine.
Raziskovalno se je ukvarjala z novim sistemom družbenih dejavnosti, biološko reprodukcijo in položajem žensk ter kazalci družbene reprodukcije. Zaslužna profesorica ljubljanske univerze Mara Bešter se je rodila na današnji dan leta 1922 v Kamniku.
—–
Leta 1924 se je v Trstu rodila operna pevka in sopranistka Ondina Otta Klasinc. Študij petja je končala v rojstnem mestu, po uspehu na prvem povojnem tekmovanju pevcev v Trstu pa je leta 1946 prejela ponudbo za svoj prvi angažma v opernem gledališču v Ljubljani. Debitirala je z vlogo Rozine v Rossinijevem Seviljskem brivcu. Po delu v ljubljanski operni hiši je odšla v Milano; tam je od leta 1951 kot svobodna umetnica gostovala skoraj po vsem svetu. Od leta 1958 do leta 1972 je bila prvakinja mariborske Opere, nato pa se je posvetila pedagoškemu delu. Repertoar Ondine Otte Klasinc je obsegal več kot 60 vlog iz italijanskega, francoskega, nemškega in slovanskega klasičnega repertoarja. Za svoje delo je prejela številne ugledne domače in tuje nagrade ter priznanja, med drugim leta 1967 nagrado Prešernovega sklada ter leta 2011 najvišje slovensko stanovsko priznanje na področju glasbene umetnosti – Betettovo nagrado.
Po njej se imenuje tudi mednarodno tekmovanje mladih opernih pevcev, ki ga od leta 1999 organizirajo v Mariboru.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Božidar Jakac, Mara Bešter, Ondina Otta Klasinc, zakon o univerzi v Ljubljani
Slikar in grafik Božidar Jakac je študiral na akademiji v Pragi, potem pa je bil profesor risanja na gimnaziji v Ljubljani. Študijsko je potoval po Evropi, Afriki in Združenih državah Amerike. Od leta 1943 je bil v partizanih in je s svojimi deli postal kronist osvobodilne vojne. Po vojni je bil profesor za grafiko in rektor na akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani, leta 1949 je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, bil pa je tudi član več tujih akademij. Imel je približno 200 samostojnih razstav in je dobil vrsto priznanj, med njimi nagrado Avnoja in štirikrat Prešernovo.
Božidar Jakac je ustvaril enega najbogatejših opusov slik, grafik in risb, bil je najplodovitejši slovenski portretist, risal pa je tudi krajino, predvsem svojo rojstno Dolenjsko. Svojo dobo in zgodovinske dogodke je dokumentiral tudi s fotografijo in filmskimi zapisi. Ukvarjal se je še z ilustracijo, drobno grafiko in oblikovanjem znamk. Njegovo delo sta sprva zaznamovala lirični impresionizem in simbolizem, pozneje pa ekspresionizem in končno lirično občuteni realizem. Božidar Jakac se je rodil na današnji dan leta 1899 v Novem mestu.
——–
Na današnji dan leta 1919 pa je bil v Začasnem narodnem predstavništvu le sprejet “zakon o univerzi v Ljubljani”. Za oblikovanje in sprejetje tega zakona je bil najbolj zaslužen poverjenik za uk in bogočastje pri Narodni vladi doktor Karel Verstovšek. Leta 1919 je bilo ustanovljeno pet fakultet: teološka, pravna, filozofska, tehniška in medicinska. Predavanja so se po večini začela decembra istega leta, vpisanih pa je bilo približno 900 študentov.
—–
Mara Bešter je pred 60 leti postala prva slovenska doktorica ekonomskih znanosti in redna profesorica za statistiko na ekonomski fakulteti v Ljubljani. Leta 1982 je bila izvoljena za sodnico ustavnega sodišča Socialistične republike Slovenije, kot strokovnjakinja pa je bila med drugim članica republiškega sveta za družbeni razvoj in ekonomsko politiko ter članica jugoslovanske delegacije na zasedanjih Mednarodne organizacije dela. Po koncu druge svetovne vojne je bila poslanka prve slovenske in zvezne skupščine.
Raziskovalno se je ukvarjala z novim sistemom družbenih dejavnosti, biološko reprodukcijo in položajem žensk ter kazalci družbene reprodukcije. Zaslužna profesorica ljubljanske univerze Mara Bešter se je rodila na današnji dan leta 1922 v Kamniku.
—–
Leta 1924 se je v Trstu rodila operna pevka in sopranistka Ondina Otta Klasinc. Študij petja je končala v rojstnem mestu, po uspehu na prvem povojnem tekmovanju pevcev v Trstu pa je leta 1946 prejela ponudbo za svoj prvi angažma v opernem gledališču v Ljubljani. Debitirala je z vlogo Rozine v Rossinijevem Seviljskem brivcu. Po delu v ljubljanski operni hiši je odšla v Milano; tam je od leta 1951 kot svobodna umetnica gostovala skoraj po vsem svetu. Od leta 1958 do leta 1972 je bila prvakinja mariborske Opere, nato pa se je posvetila pedagoškemu delu. Repertoar Ondine Otte Klasinc je obsegal več kot 60 vlog iz italijanskega, francoskega, nemškega in slovanskega klasičnega repertoarja. Za svoje delo je prejela številne ugledne domače in tuje nagrade ter priznanja, med drugim leta 1967 nagrado Prešernovega sklada ter leta 2011 najvišje slovensko stanovsko priznanje na področju glasbene umetnosti – Betettovo nagrado.
Po njej se imenuje tudi mednarodno tekmovanje mladih opernih pevcev, ki ga od leta 1999 organizirajo v Mariboru.
Prevajalec literature in filozofskih razprav Ustanovitelj oddelka za psihologijo Direktorica Inštituta za načrtovanje družine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alpski vršaci in njihova prvič izmerjena nadmorska višina Montiran politični proces razveljavljen po 44 letih Nacisti odvzeli staršem 650 otrok
Mejnik v razvoju ljubljanske drame Iz gledališča na politični sodni proces Vojna svetovnih razsežnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjige, ki so Slovence naučile brati Igralkina neposrednost in mladostni čar Gospodarstvenik razvije največje gumarsko podjetje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zasluge za ljubljansko univerzo Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah Začetnik astronomskega observatorija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
"Bukve za učenke porodničarstva" Vroče poletje leta 1916 ob Soči Zakon o mestnih občinah v nekdanji Dravski banovini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Satirik razjaril gospodo Sodobne geofizikalne metode Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arhitekt »malega nebotičnika« v Ljubljani »Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev« Uspehi z diatonično harmoniko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Osrednje ime naše predvojne statistike Ustanoviteljica otroškega oddelka klinike za bolezni ušes, nosu in grla v Ljubljani
Glasbenica in likovnica Partizansko letališče v Loški dolini Prvi povojni popis prebivalstva
Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Vis «Ave, triumphator!« Zborovodja in zbiratelj rožanskih ljudskih pesmi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vrtovčeva spodbuda Prešernu Eden od pobudnikov Narodnega sveta koroških Slovencev Naš utemeljitelj družboslovne smeri antropologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Komponiral po Župančičevih Basist Slovenskega okteta Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo
Doba čitalništva in prebujena narodna zavest Primorski prostovoljec v boju za meje Dve desetletji dirigent simfonikov naše RTV hiše *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najizrazitejši slovenski portretist svoje dobe Brigadni general z Mote pri Ljutomeru Operna primadona iz Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kipar, ki je ustvaril Prešernov spomenik v Ljubljani Utemeljitelj naše filmske publicistike Nosilec sodobne miselnosti in pristopa k alpinizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Metelčica – pozabljena slovenska pisava prve polovice 19. stoletja “O pregovorih in prilikah, še posebno slovenskih” Temeljni kamen za današnji Narodni in Prirodoslovni muzej Slovenije
Karikaturist ‒ žrtev resnice Požig Narodnega doma v Trstu Literarni pogled na vojni čas
Zadnja javna sodna usmrtitev na Slovenskem Edina zdravnica – najprej v Trstu, nato v Mariboru Etnomuzikolog na delu v Beneški Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Barbara Celjska ozaveščena in izobražena aristokratka Vrt domovinske flore Začetnik dveh glasbenih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov