Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Začetek nove dobe Ljubljanskega gradu, Veliko ime slovenske pedagogike, Književnik in gledališčnik sodobnih pogledov
Leta 1905, v obdobju županovanja dr. Ivana Hribarja, je Ljubljanski grad iz deželne prešel v mestno last. Sprememba lastništva je že na začetku prejšnjega stoletja spodbudila zamisel o popolni prenovi in spremembi namembnosti. Tako je časopis Slovenec že leta 1908 objavil občinski načrt prenove in oživitve ljubljanskega gradu, ki so ga pripravili dve leti prej.
V prostorih pritličja in prvega nadstropja se ima nastaniti: restavracija, knjižnica in arhiv, galerija slik in podobni material. Predno bi se pa to izvedlo, je treba misliti na stroške. Ker bi to vse stalo ogromno vsoto, se da stvar le polagoma izvršiti. Za tujce treba predvsem grad vabljiv storiti. Tu bi bilo treba posnemati po Gradcu in Solnogradu. Kar je v večjih mestih z gradovi dobro in praktično, bo brezdvomno tudi za Ljubljano.
O potrebi po vzpenjači tedaj še niso govorili, prednost so dali ureditvi vodovoda, električne napeljave, poti in drevoredov. Ljubljanski grad, srednjeveška trdnjava z novo podobo, je danes ena najbolj obiskanih turističnih točk v Sloveniji.
—–
Leta 1893 se je v Velenju rodil pisatelj in pedagog Gustav Šilih. Med prvo svetovno vojno je bil ranjen na soški fronti, nato je bil Maistrov borec za severno mejo, med 2. svetovno vojno pa so ga Nemci kot rodoljuba zaprli. Objavil je deset knjig, ki sodijo v vrh slovenske pedagogike, ter približno 60 obsežnejših in 300 krajših razprav in člankov, ukvarjal pa se je tudi z metodiko jezikovnega pouka. Kot književnik je s psevdonimom Graščan objavljal prozo in poezijo, obsežnejši deli pa sta romana "Nekoč je bilo jezero" – napisal ga je pod vplivom Finžgarjevega dela "Pod svobodnim soncem" – ter "Beli dvor", prvi obsežnejši slovenski mladinski roman. To delo Gustava Šiliha je po svoje prav nenavadna književnost, kakršne mi Slovenci nimamo veliko, še posebno pa ne tako obsežne. Gre za nekakšno mešanico napetega, skoraj pustolovskega romana, kmečke povesti, poučnih nasvetov bralcu in celo navodil za umno kmetovanje in vrtnarjenje.
—–
Dramatik, kritik in esejist Josip Tavčar je po drugi svetovni vojni končal licej v Trstu, germanistiko pa je študiral v Benetkah in Neaplju. Najprej je bil profesor v Kopru, nato pa v Trstu. Bil je vsestranski kulturni delavec, več let tudi umetniški vodja Stalnega slovenskega gledališča v Trstu. Najprej je pisal v italijanščini, nato pa v slovenščini in se uveljavil kot posrednik med tema kulturama. Sprva je objavljal novele s socialno in psihološko tematiko, nato pa se je posvetil dramatiki. V gledaliških igrah je razvijal fantastiko in s farso razkrival groteskne razsežnosti poseganja tehnizirane in komercializirane stvarnosti v človeka. Pisal je tudi radijske in televizijske igre. Rodil se je na današnji dan pred sto leti v Dutovljah pri Sežani.
—–
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Začetek nove dobe Ljubljanskega gradu, Veliko ime slovenske pedagogike, Književnik in gledališčnik sodobnih pogledov
Leta 1905, v obdobju županovanja dr. Ivana Hribarja, je Ljubljanski grad iz deželne prešel v mestno last. Sprememba lastništva je že na začetku prejšnjega stoletja spodbudila zamisel o popolni prenovi in spremembi namembnosti. Tako je časopis Slovenec že leta 1908 objavil občinski načrt prenove in oživitve ljubljanskega gradu, ki so ga pripravili dve leti prej.
V prostorih pritličja in prvega nadstropja se ima nastaniti: restavracija, knjižnica in arhiv, galerija slik in podobni material. Predno bi se pa to izvedlo, je treba misliti na stroške. Ker bi to vse stalo ogromno vsoto, se da stvar le polagoma izvršiti. Za tujce treba predvsem grad vabljiv storiti. Tu bi bilo treba posnemati po Gradcu in Solnogradu. Kar je v večjih mestih z gradovi dobro in praktično, bo brezdvomno tudi za Ljubljano.
O potrebi po vzpenjači tedaj še niso govorili, prednost so dali ureditvi vodovoda, električne napeljave, poti in drevoredov. Ljubljanski grad, srednjeveška trdnjava z novo podobo, je danes ena najbolj obiskanih turističnih točk v Sloveniji.
—–
Leta 1893 se je v Velenju rodil pisatelj in pedagog Gustav Šilih. Med prvo svetovno vojno je bil ranjen na soški fronti, nato je bil Maistrov borec za severno mejo, med 2. svetovno vojno pa so ga Nemci kot rodoljuba zaprli. Objavil je deset knjig, ki sodijo v vrh slovenske pedagogike, ter približno 60 obsežnejših in 300 krajših razprav in člankov, ukvarjal pa se je tudi z metodiko jezikovnega pouka. Kot književnik je s psevdonimom Graščan objavljal prozo in poezijo, obsežnejši deli pa sta romana "Nekoč je bilo jezero" – napisal ga je pod vplivom Finžgarjevega dela "Pod svobodnim soncem" – ter "Beli dvor", prvi obsežnejši slovenski mladinski roman. To delo Gustava Šiliha je po svoje prav nenavadna književnost, kakršne mi Slovenci nimamo veliko, še posebno pa ne tako obsežne. Gre za nekakšno mešanico napetega, skoraj pustolovskega romana, kmečke povesti, poučnih nasvetov bralcu in celo navodil za umno kmetovanje in vrtnarjenje.
—–
Dramatik, kritik in esejist Josip Tavčar je po drugi svetovni vojni končal licej v Trstu, germanistiko pa je študiral v Benetkah in Neaplju. Najprej je bil profesor v Kopru, nato pa v Trstu. Bil je vsestranski kulturni delavec, več let tudi umetniški vodja Stalnega slovenskega gledališča v Trstu. Najprej je pisal v italijanščini, nato pa v slovenščini in se uveljavil kot posrednik med tema kulturama. Sprva je objavljal novele s socialno in psihološko tematiko, nato pa se je posvetil dramatiki. V gledaliških igrah je razvijal fantastiko in s farso razkrival groteskne razsežnosti poseganja tehnizirane in komercializirane stvarnosti v človeka. Pisal je tudi radijske in televizijske igre. Rodil se je na današnji dan pred sto leti v Dutovljah pri Sežani.
—–
Za izboljšanje kakovosti glasbene vzgoje Ustanovitelj otroškega in mladinskega pevskega zbora našega radia Slovenska skupščina sprejela Brionsko deklaracijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kako je mariborsko sodišče začelo uradovati v slovenščini ? Tigrovec in vojaški obveščevalec Prekmurje pripade Kraljevini SHS
Prvi ban Dravske banovine Igralka in pevka z izrazitim občutkom za humor Prekmurje k južnoslovanski državi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski jezik na prvo mesto Od lepotnega tekmovanja do filmske slave Za mlade z realistično likovno govorico S paketi UNRRA proti lakoti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski portretist rimske šole Diplomat v prizadevanjih za pravične meje Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dvorni slikar, marinist in orientalist Časopis, ki je utrjeval enotnost slovenskega jezika Predstavnik ekspresionističnega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes grofje celjski in nikdar več« Pesnik s Krasa "Utrudil sem se podobe svojega plemena in se izselil." *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Prekmurski industrialec – žrtev povojnega nasilja Dan slovenskih rudarjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki Preobrat v odnosu do slovenske osamosvojitve *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča Visoka raven organiziranosti gasilstva pri nas
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Valentin Vodnik dobi spomenik Pobudnica ustanovitve materinskega doma v Ljubljani
Ljubljana dobi mestni vodovod Slovenska igralka v češki politiki 400 tisoč podpisov za beatifikacijo škofa Slomška
Župan, ki je Ljubljano razvil v moderno mesto Od upravnika gledališča do obsojenca na dachavskih procesih Interpretka intelektualnih odrskih podob *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop današnjega Big banda RTV Slovenija
Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Literarno oblikovanje ob Cankarju in Župančiču »Danes so dovoljene sanje …«
Poznavalka del Josipa Murna Naš utemeljitelj znanstvenega preučevanja mednarodnih odnosov Prvič neposredno v radijski program z vrha Triglava
Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Pred 32 leti smo dobili državni grb in zastavo
Avtor slovenske planinske markacije Preučevalec zgodovine knjig in knjižnic Raziskovalec pojava samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec Madžarski okupatorji odvedejo v internacijo prve Slovence
Utemeljitelj slovenske etnomuzikologije Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov