Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan, 12. avgust 2020

12.08.2020

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Poznavalec glasbene zgodovine, Ivan Cankar aretiran, spomin na narodnorevolucionarno organizacijo TIGR, spomenik v Murski Soboti, Koper in Maribor povezana z avtocesto

Glasbenik Ludvik Zepič je leta 1919 v Zagrebu končal študij prava, pozneje pa je na srednji šoli ljubljanskega konservatorija študiral kompozicijo. Pred drugo svetovno vojno je vodil različne pevske zbore ter ustanovil Slovenski vokalni kvintet, s katerim je uveljavil visoka merila za moško komorno petje. Preučeval je opus Jakoba Gallusa, prirejal njegova dela za drugačne zborovske zasedbe in jih tako uvajal v koncertni repertoar. Iz tujine je pridobil nekaj izvirnikov, po daljšem iskanju pa je na Poljskem našel note za manjkajoči tenorski glas; šele to je omogočilo rekonstrukcijo in izdajo Gallusovih madrigalov pri Slovenski matici v Ljubljani. V letih od 1948 do 1967 je naredil načrt za glasbeno zbirko v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, jo uredil in vodil. Z zbranimi muzikalijami in drugim gradivom, ki je obsegalo več kot 40.000 enot, je postala največja takšna urejena zbirka v nekdanji skupni državi in s tem pomemben vir za preučevanje slovenske glasbene preteklosti in glasbe na splošno. Ludvik Zepič se je rodil na današnji dan leta 1887 na Rázborju pri Zidanem mostu.

Leta 1914, v obdobju prvih resnejših vojaških spopadov po napadu avstro-ogrskih sil na Srbijo, so v gostilni na Vrhniki avstrijski orožniki aretirali pisatelja Ivana Cankarja. Podlaga za aretacijo je bila ovadba, da je pisatelj v gostilni govoril »Srbom prijazne besede«. Ivana Cankarja so kmalu nato izpustili.

V Podgríču pri Lozícah se je leta 1925 rodil partizan in pravnik Ciril Pelicon - Rado. Leta 1941 je postal član nezakonite organizacije primorskih rodoljubov TIGR. Spomladi l942 se je pridružil partizanom in se vključil v Vojkov vod Zgornje vipavske čete, legendarno enoto Janka Premrla Vojka. Kot eden najmlajših članov se je boril v raznih enotah na Primorskem, bil ranjen in sodeloval pri osvoboditvi Trsta. Bil je nosilec partizanske spomenice 1941. Po vojni je ostal v vojaškem poklicu vse do leta 1956, ko je diplomiral na Pravni fakulteti v Ljubljani. Ciril Pelicon se je želel oddolžiti tudi uporniški organizaciji primorskih rodoljubov TIGR, potisnjeni v krivično pozabo. Enaindvajsetega maja leta 1994 je zato s somišljeniki ustanovil Društvo za negovanje rodoljubnih tradicij TIGR Primorske.

Leta 1945 so v Murski Soboti odkrili spomenik vojakom sovjetske Rdeče armade, ki ga je zasnoval ruski arhitekt Arončiko. Znamenje sestavlja več kot 17 metrov visoki spomenik. Na obeh straneh sta postavljena ruska topova, del tedanje vojaške opreme. Pod njima sta dva vojaka - na levi sovjetski vojak, na desni pa partizan. Oba kipa sta visoka 240 centimetrov in sta delo kiparjev bratov Borisa in Zdenka Kalina iz Ljubljane. Kip rdečearmejca je izdelal Boris, kip partizana pa Zdenko. Slovesnega odkritja spomenika v Murski Soboti so se poleg predstavnikov sovjetske udeležili tudi predstavniki francoske in britanske armade.

Avtocesta A1 Maribor–Ljubljana–Koper meri dobrih 230 kilometrov. Ob njej je 50 priključkov oziroma izvozov ter 28 počivališč in 19 bencinskih servisov. Med skupno 485 premostitvenimi objekti je 98 viaduktov, 107 mostov, 11 dvocevnih predorov in tri galerije – skupna dolžina vseh premostitvenih objektov je več kot 76 kilometrov. Najdaljši slovenski dvocevni predor Trojane je iz ljubljanske smeri dolg 2.931 metrov, iz mariborske pa 2.841 metrov. Avtocesta A1 Maribor–Ljubljana–Koper je bila z odprtjem odseka med Trojanami in Blagovico slovesno odprta na današnji dan pred petnajstimi leti. Že prvo leto po odprtju je skozi Trojanski predor peljalo 8,3 milijona vozil.


Na današnji dan

6271 epizod

Na današnji dan

6271 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan, 12. avgust 2020

12.08.2020

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Poznavalec glasbene zgodovine, Ivan Cankar aretiran, spomin na narodnorevolucionarno organizacijo TIGR, spomenik v Murski Soboti, Koper in Maribor povezana z avtocesto

Glasbenik Ludvik Zepič je leta 1919 v Zagrebu končal študij prava, pozneje pa je na srednji šoli ljubljanskega konservatorija študiral kompozicijo. Pred drugo svetovno vojno je vodil različne pevske zbore ter ustanovil Slovenski vokalni kvintet, s katerim je uveljavil visoka merila za moško komorno petje. Preučeval je opus Jakoba Gallusa, prirejal njegova dela za drugačne zborovske zasedbe in jih tako uvajal v koncertni repertoar. Iz tujine je pridobil nekaj izvirnikov, po daljšem iskanju pa je na Poljskem našel note za manjkajoči tenorski glas; šele to je omogočilo rekonstrukcijo in izdajo Gallusovih madrigalov pri Slovenski matici v Ljubljani. V letih od 1948 do 1967 je naredil načrt za glasbeno zbirko v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, jo uredil in vodil. Z zbranimi muzikalijami in drugim gradivom, ki je obsegalo več kot 40.000 enot, je postala največja takšna urejena zbirka v nekdanji skupni državi in s tem pomemben vir za preučevanje slovenske glasbene preteklosti in glasbe na splošno. Ludvik Zepič se je rodil na današnji dan leta 1887 na Rázborju pri Zidanem mostu.

Leta 1914, v obdobju prvih resnejših vojaških spopadov po napadu avstro-ogrskih sil na Srbijo, so v gostilni na Vrhniki avstrijski orožniki aretirali pisatelja Ivana Cankarja. Podlaga za aretacijo je bila ovadba, da je pisatelj v gostilni govoril »Srbom prijazne besede«. Ivana Cankarja so kmalu nato izpustili.

V Podgríču pri Lozícah se je leta 1925 rodil partizan in pravnik Ciril Pelicon - Rado. Leta 1941 je postal član nezakonite organizacije primorskih rodoljubov TIGR. Spomladi l942 se je pridružil partizanom in se vključil v Vojkov vod Zgornje vipavske čete, legendarno enoto Janka Premrla Vojka. Kot eden najmlajših članov se je boril v raznih enotah na Primorskem, bil ranjen in sodeloval pri osvoboditvi Trsta. Bil je nosilec partizanske spomenice 1941. Po vojni je ostal v vojaškem poklicu vse do leta 1956, ko je diplomiral na Pravni fakulteti v Ljubljani. Ciril Pelicon se je želel oddolžiti tudi uporniški organizaciji primorskih rodoljubov TIGR, potisnjeni v krivično pozabo. Enaindvajsetega maja leta 1994 je zato s somišljeniki ustanovil Društvo za negovanje rodoljubnih tradicij TIGR Primorske.

Leta 1945 so v Murski Soboti odkrili spomenik vojakom sovjetske Rdeče armade, ki ga je zasnoval ruski arhitekt Arončiko. Znamenje sestavlja več kot 17 metrov visoki spomenik. Na obeh straneh sta postavljena ruska topova, del tedanje vojaške opreme. Pod njima sta dva vojaka - na levi sovjetski vojak, na desni pa partizan. Oba kipa sta visoka 240 centimetrov in sta delo kiparjev bratov Borisa in Zdenka Kalina iz Ljubljane. Kip rdečearmejca je izdelal Boris, kip partizana pa Zdenko. Slovesnega odkritja spomenika v Murski Soboti so se poleg predstavnikov sovjetske udeležili tudi predstavniki francoske in britanske armade.

Avtocesta A1 Maribor–Ljubljana–Koper meri dobrih 230 kilometrov. Ob njej je 50 priključkov oziroma izvozov ter 28 počivališč in 19 bencinskih servisov. Med skupno 485 premostitvenimi objekti je 98 viaduktov, 107 mostov, 11 dvocevnih predorov in tri galerije – skupna dolžina vseh premostitvenih objektov je več kot 76 kilometrov. Najdaljši slovenski dvocevni predor Trojane je iz ljubljanske smeri dolg 2.931 metrov, iz mariborske pa 2.841 metrov. Avtocesta A1 Maribor–Ljubljana–Koper je bila z odprtjem odseka med Trojanami in Blagovico slovesno odprta na današnji dan pred petnajstimi leti. Že prvo leto po odprtju je skozi Trojanski predor peljalo 8,3 milijona vozil.


19.06.2023

24. junij - Prva strojna papirnica na Slovenskem (1843)

Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Pred 32 leti smo dobili državni grb in zastavo


19.06.2023

23. junij - Jože Goričar (1873), diplomat, ki je emigriral v ZDA

Avtor slovenske planinske markacije Preučevalec zgodovine knjig in knjižnic Raziskovalec pojava samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.06.2023

22. junij - Marij Osana, tehnični oče slovenskega radia

Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec Madžarski okupatorji odvedejo v internacijo prve Slovence


19.06.2023

21. junij - 60 let našega prvega predpisa o graditvi na potresnih območjih

Utemeljitelj slovenske etnomuzikologije Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.06.2023

20. junij - prva doktorica znanosti ljubljanske univerze

Agronom – organizator kmetijstva Eden od organizatorjev protinacističnega upora na Štajerskem Pred 32 leti je Slovenska tiskovna agencija odposlala prvo vest


19.06.2023

19. junij - pesnik Ivan Hribovšek (1923) žrtev povojnih pobojev

Podpisi peticije za zedinjeno Slovenijo Odvetnica in njena pripovedna proza Slovenik – papeški zavod v Rimu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.06.2023

18. junij - Julij Glowacki, gimnazijski ravnatelj in naravoslovec

Mojstrski interpret intelektualnih gledaliških vlog Vojak, pravnik in zgodovinar Od gledališča na osvobojenem ozemlju do filmskih vlog


17.06.2023

17. junij - skladatelj Slavko Osterc, glasbeni modernist

Zagovornik slovenstva v Kanalski dolini Redovnik in akademski slikar Pred osamosvojitvijo predstavljena posebna poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


14.06.2023

16. junij - kipar in slikar Tone Lapajne (1933)

Prva postaja Gorske reševalne službe na Slovenskem Fraz Liszt v Mariboru in nekoliko pozneje v Rogaški Slatini Centralna partizanska bolnišnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


14.06.2023

15. junij - Vida Taufer (1903) in "Večer na jezeru"

Eden naših vodilnih impresionistov Več kot 500 vlog v gledališču, na radiu in na televiziji Časnikarska pot od »Ljudske pravice do »Naših razgledov« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


14.06.2023

14. junij - župan Gradca iz Lenarta v Slovenskih goricah (1919)

Tolminski kmečki upor Zgodovinar, geograf in skladatelj Slovenska gimnazija v begunskem taborišču v Vetrinju


13.06.2023

13. junij - 75 let temeljnega kamna za graditev Nove Gorice (1948)

Véliki admiral – poveljnik avstro-ogrske vojne mornarice Eden od ustanoviteljev Kluba koroških Slovencev Lirski sopran za klasične operne vloge *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.06.2023

12. junij - dan srbsko-slovenskega prijateljstva (1903)

»Pismeni ljudje laže pridobivajo proizvode ter državi davke plačujejo« »Beatin dnevnik« – roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti Posnetki s Triglava za dan razglasitve državne samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.06.2023

11. junij - nova povojna šolska zakonodaja (1946)

Dunajski arheolog poznavalec slovenskih najdišč Glavna vloga v prvem hrvaškem filmu Prvi slovenski ekspresionist


05.06.2023

10. junij - mornar na vojni ladji »Szent Istvan«

Politik za nadstrankarsko povezovanje Založnik pomembnih starejših slovenskih besedil Eno zadnjih del arhitekta Jožeta Plečnika


05.06.2023

9. junij - 583 slovenskih žrtev nacistične evtanazije

Oblast proti dijakom Eden vodilnih organizatorjev vstaje proti okupatorju Rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča


05.06.2023

8. junij - Primož Trubar za 505. rojstni dan dobi vrtnico

Nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik« Skladatelj in gledališki organizator Zavezniška pomoč partizanom na Pohorju


05.06.2023

7. junij - dan slovenskih izgnancev

Ustanovitev Glasbene matice v Ljubljani Vzgojitelj gozdarskih strokovnjakov Mentorica radijskih napovedovalk in napovedovalcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.06.2023

6. junij - »Dol z rdečo buržoazijo!« (1968)

Nemško-slovenski slovar z več kot 55.000 besedami Sloveči gorski vodnik in divji lovec Naša prva šolana medicinska sestra


05.06.2023

5. junij - politično motiviran umor študenta - protestnika (1937)

Arheolog in epigrafik s Ptuja Poveljnik sil vojaškega letalstva in protizračne obrambe v času informbiroja Otroška klinika v Ljubljani


Stran 26 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov