Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan, 12. avgust 2020

12.08.2020

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Poznavalec glasbene zgodovine, Ivan Cankar aretiran, spomin na narodnorevolucionarno organizacijo TIGR, spomenik v Murski Soboti, Koper in Maribor povezana z avtocesto

Glasbenik Ludvik Zepič je leta 1919 v Zagrebu končal študij prava, pozneje pa je na srednji šoli ljubljanskega konservatorija študiral kompozicijo. Pred drugo svetovno vojno je vodil različne pevske zbore ter ustanovil Slovenski vokalni kvintet, s katerim je uveljavil visoka merila za moško komorno petje. Preučeval je opus Jakoba Gallusa, prirejal njegova dela za drugačne zborovske zasedbe in jih tako uvajal v koncertni repertoar. Iz tujine je pridobil nekaj izvirnikov, po daljšem iskanju pa je na Poljskem našel note za manjkajoči tenorski glas; šele to je omogočilo rekonstrukcijo in izdajo Gallusovih madrigalov pri Slovenski matici v Ljubljani. V letih od 1948 do 1967 je naredil načrt za glasbeno zbirko v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, jo uredil in vodil. Z zbranimi muzikalijami in drugim gradivom, ki je obsegalo več kot 40.000 enot, je postala največja takšna urejena zbirka v nekdanji skupni državi in s tem pomemben vir za preučevanje slovenske glasbene preteklosti in glasbe na splošno. Ludvik Zepič se je rodil na današnji dan leta 1887 na Rázborju pri Zidanem mostu.

Leta 1914, v obdobju prvih resnejših vojaških spopadov po napadu avstro-ogrskih sil na Srbijo, so v gostilni na Vrhniki avstrijski orožniki aretirali pisatelja Ivana Cankarja. Podlaga za aretacijo je bila ovadba, da je pisatelj v gostilni govoril »Srbom prijazne besede«. Ivana Cankarja so kmalu nato izpustili.

V Podgríču pri Lozícah se je leta 1925 rodil partizan in pravnik Ciril Pelicon - Rado. Leta 1941 je postal član nezakonite organizacije primorskih rodoljubov TIGR. Spomladi l942 se je pridružil partizanom in se vključil v Vojkov vod Zgornje vipavske čete, legendarno enoto Janka Premrla Vojka. Kot eden najmlajših članov se je boril v raznih enotah na Primorskem, bil ranjen in sodeloval pri osvoboditvi Trsta. Bil je nosilec partizanske spomenice 1941. Po vojni je ostal v vojaškem poklicu vse do leta 1956, ko je diplomiral na Pravni fakulteti v Ljubljani. Ciril Pelicon se je želel oddolžiti tudi uporniški organizaciji primorskih rodoljubov TIGR, potisnjeni v krivično pozabo. Enaindvajsetega maja leta 1994 je zato s somišljeniki ustanovil Društvo za negovanje rodoljubnih tradicij TIGR Primorske.

Leta 1945 so v Murski Soboti odkrili spomenik vojakom sovjetske Rdeče armade, ki ga je zasnoval ruski arhitekt Arončiko. Znamenje sestavlja več kot 17 metrov visoki spomenik. Na obeh straneh sta postavljena ruska topova, del tedanje vojaške opreme. Pod njima sta dva vojaka - na levi sovjetski vojak, na desni pa partizan. Oba kipa sta visoka 240 centimetrov in sta delo kiparjev bratov Borisa in Zdenka Kalina iz Ljubljane. Kip rdečearmejca je izdelal Boris, kip partizana pa Zdenko. Slovesnega odkritja spomenika v Murski Soboti so se poleg predstavnikov sovjetske udeležili tudi predstavniki francoske in britanske armade.

Avtocesta A1 Maribor–Ljubljana–Koper meri dobrih 230 kilometrov. Ob njej je 50 priključkov oziroma izvozov ter 28 počivališč in 19 bencinskih servisov. Med skupno 485 premostitvenimi objekti je 98 viaduktov, 107 mostov, 11 dvocevnih predorov in tri galerije – skupna dolžina vseh premostitvenih objektov je več kot 76 kilometrov. Najdaljši slovenski dvocevni predor Trojane je iz ljubljanske smeri dolg 2.931 metrov, iz mariborske pa 2.841 metrov. Avtocesta A1 Maribor–Ljubljana–Koper je bila z odprtjem odseka med Trojanami in Blagovico slovesno odprta na današnji dan pred petnajstimi leti. Že prvo leto po odprtju je skozi Trojanski predor peljalo 8,3 milijona vozil.


Na današnji dan

6271 epizod

Na današnji dan

6271 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan, 12. avgust 2020

12.08.2020

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Poznavalec glasbene zgodovine, Ivan Cankar aretiran, spomin na narodnorevolucionarno organizacijo TIGR, spomenik v Murski Soboti, Koper in Maribor povezana z avtocesto

Glasbenik Ludvik Zepič je leta 1919 v Zagrebu končal študij prava, pozneje pa je na srednji šoli ljubljanskega konservatorija študiral kompozicijo. Pred drugo svetovno vojno je vodil različne pevske zbore ter ustanovil Slovenski vokalni kvintet, s katerim je uveljavil visoka merila za moško komorno petje. Preučeval je opus Jakoba Gallusa, prirejal njegova dela za drugačne zborovske zasedbe in jih tako uvajal v koncertni repertoar. Iz tujine je pridobil nekaj izvirnikov, po daljšem iskanju pa je na Poljskem našel note za manjkajoči tenorski glas; šele to je omogočilo rekonstrukcijo in izdajo Gallusovih madrigalov pri Slovenski matici v Ljubljani. V letih od 1948 do 1967 je naredil načrt za glasbeno zbirko v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, jo uredil in vodil. Z zbranimi muzikalijami in drugim gradivom, ki je obsegalo več kot 40.000 enot, je postala največja takšna urejena zbirka v nekdanji skupni državi in s tem pomemben vir za preučevanje slovenske glasbene preteklosti in glasbe na splošno. Ludvik Zepič se je rodil na današnji dan leta 1887 na Rázborju pri Zidanem mostu.

Leta 1914, v obdobju prvih resnejših vojaških spopadov po napadu avstro-ogrskih sil na Srbijo, so v gostilni na Vrhniki avstrijski orožniki aretirali pisatelja Ivana Cankarja. Podlaga za aretacijo je bila ovadba, da je pisatelj v gostilni govoril »Srbom prijazne besede«. Ivana Cankarja so kmalu nato izpustili.

V Podgríču pri Lozícah se je leta 1925 rodil partizan in pravnik Ciril Pelicon - Rado. Leta 1941 je postal član nezakonite organizacije primorskih rodoljubov TIGR. Spomladi l942 se je pridružil partizanom in se vključil v Vojkov vod Zgornje vipavske čete, legendarno enoto Janka Premrla Vojka. Kot eden najmlajših članov se je boril v raznih enotah na Primorskem, bil ranjen in sodeloval pri osvoboditvi Trsta. Bil je nosilec partizanske spomenice 1941. Po vojni je ostal v vojaškem poklicu vse do leta 1956, ko je diplomiral na Pravni fakulteti v Ljubljani. Ciril Pelicon se je želel oddolžiti tudi uporniški organizaciji primorskih rodoljubov TIGR, potisnjeni v krivično pozabo. Enaindvajsetega maja leta 1994 je zato s somišljeniki ustanovil Društvo za negovanje rodoljubnih tradicij TIGR Primorske.

Leta 1945 so v Murski Soboti odkrili spomenik vojakom sovjetske Rdeče armade, ki ga je zasnoval ruski arhitekt Arončiko. Znamenje sestavlja več kot 17 metrov visoki spomenik. Na obeh straneh sta postavljena ruska topova, del tedanje vojaške opreme. Pod njima sta dva vojaka - na levi sovjetski vojak, na desni pa partizan. Oba kipa sta visoka 240 centimetrov in sta delo kiparjev bratov Borisa in Zdenka Kalina iz Ljubljane. Kip rdečearmejca je izdelal Boris, kip partizana pa Zdenko. Slovesnega odkritja spomenika v Murski Soboti so se poleg predstavnikov sovjetske udeležili tudi predstavniki francoske in britanske armade.

Avtocesta A1 Maribor–Ljubljana–Koper meri dobrih 230 kilometrov. Ob njej je 50 priključkov oziroma izvozov ter 28 počivališč in 19 bencinskih servisov. Med skupno 485 premostitvenimi objekti je 98 viaduktov, 107 mostov, 11 dvocevnih predorov in tri galerije – skupna dolžina vseh premostitvenih objektov je več kot 76 kilometrov. Najdaljši slovenski dvocevni predor Trojane je iz ljubljanske smeri dolg 2.931 metrov, iz mariborske pa 2.841 metrov. Avtocesta A1 Maribor–Ljubljana–Koper je bila z odprtjem odseka med Trojanami in Blagovico slovesno odprta na današnji dan pred petnajstimi leti. Že prvo leto po odprtju je skozi Trojanski predor peljalo 8,3 milijona vozil.


23.09.2023

1. oktober - Kočevski zbor odposlancev slovenskega naroda (1943)

Telovadno društvo »Južni sokol« Ukinitev slovenskega jezika v šolah Julijske krajine Radijski in Avsenikov pevec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


23.09.2023

30. september - dr. Zoran Janžekovič (1918) in uspehi pri zdravljenju opeklin

Mojster bidermajerskega slikarstva Pravnik v tržaškem odporniškem gibanju Strokovnjak za gojenje gozdov in krajinsko ekologijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


23.09.2023

29. september -dr. Franjo Rosina (1863) odvetnik in bančnik s poslanstvom

Škof v Skopju – častitljivi božji služabnik Pravnik, zapisan planinstvu Eden naših najbolj priljubljenih pesnikov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


23.09.2023

28. september - Viktor Gostiša (1884) predsednik jugoslovanskih rudarskih inženirjev

Premrlov talent je Prešernovemu zapisu dodal melodijo Znanstvenica v vinarstvu Ustavni amandmaji – nov korak k samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


23.09.2023

27. september - Edvard Kocbek (1904) v nemilosti pri tovarišiji

Kritika človeški nezmernosti Prejemnik Janežičevega in Drabosnjakovega priznanja Začetki slovenske Teritorialne obrambe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


23.09.2023

26. september - predstavnik našega modernističnega kiparstva (1897)

Slikarka in arhitekt – zasebno in ustvarjalno z roko v roki Ustanovitev Narodnega sveta za Štajersko Začetki skupine Laibach in … »nastop – ki ga ni bilo«


23.09.2023

25. september - 'Ne Moskva, ne Rim, Ljubljana!'

Vzpon celjske plemiške rodbine »Avstrijski Rembrandt« in njegova dela na Slovenskem Pobudnik novih diagnostičnih postopkov v interni medicini


19.09.2023

24. september - Jože Drobnič (1943) prvi trener naše ženske alpske reprezentance

Samostan Stična – zibelka verskega in kulturnega življenja Nemec, ki se je bojeval za narodne pravice Slovencev Spodbuda planinstvu v Idriji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.09.2023

23. september - Zlata Vokač (1926) in njeni Marpurgi

Deželne barve: bela, modra in rdeča Slovensko-koroški okrajni šolski nadzornik za manjšinsko šolo Brezčasna ustvarjalnost dramatika v zdravniškem poklicu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.09.2023

22. september - Kranjski deželni zbor v novem dvorcu (1903)

Glas Mojčine pesmi iz prvega filma o Kekcu Radoslava Premrl: »Moj brat Janko - Vojko« Mariborski tovarnar – rešitelj Judov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.09.2023

21. september - MIlan Prosen (1902) pribočnik kraljice Marije

Skladatelj, ki se je približal ljudskemu občutju Povesti o razkroju patriarhalnega življenja Strokovnjak za geotehnična vprašanja


19.09.2023

20. september - požig prve slovenske vasi med drugo svetovno vojno (1941)

Tržaško-koprski škof in jezikoslovec Gradbenik o trajnosti materiala in konstrukcij Operna pevka in pedagoginja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.09.2023

19. september - Bogdan Norčič (1953) "skoraj" svetovni rekorder

Najstarejša ohranjena gledališka stavba na Slovenskem Ljubljanski župan – prvi jugoslovanski diplomat v Pragi Raziskovalec glasbene teorije in vzgoje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.09.2023

18. september - prva kmetijska šola s slovenskim učnim jezikom (1873)

»Politik in javni delavec mora biti gmotno neodvisen« Prva kmetijska šola s slovenskim učnim jezikom 56 let po prvi Slovenija dobi drugo univerzo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2023

17. september - Rupert Pivec (1863) zadnji generalni komisar avstro-ogrske vojne mornarice

Graški matematik raziskovalec Kamniško - Savinjskih Alp Trpljenje primorskega ljudstva v literaturi Nacisti razglasijo Pohorje za zaprto območje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2023

16. september - Razglas o priključitvi Primorske svobodni združeni Sloveniji (1943)

Otomanska nevarnost z dunajske smeri Zborovodja slovenskih študentov v Gradcu Zoper elektrarno, ki bi potopila 9 kilometrov doline Soče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2023

15. september - dr.Viktor Volčjak (1913) in Partizanska bolnica Franja

Dan vrnitve Primorske k matični domovini Čitalnica pri tržaškem Svetem Jakobu Bled gosti prvi festival jugoslovanskega jazza *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2023

14. september - prva spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši (1874)

Herbarij z dva tisoč rastlinami Prvi zemljevid slovenskih narečij Zdravniška pot od Gorice do San Francisca


10.12.2023

17. december

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


08.09.2023

13. september - pretep na železniški postaji na Ptuju (1908)

Potomec bošnjaških ubežnikov – hrvaški svetniški kandidat V 20-ih letih posneli 21 celovečernih filmov Pomembna odkritja zdravnika iz Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 21 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov