Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Mojster cerkvene umetnosti z Vrhnike, elektrotehnik in varuh narave, 6. oktobra v Ljubljani padlo 20 cm snega, upor v Društvu slovenskih pisateljev

Leta 1851 se je na Vrhniki rodil slikar Simon Ogrin. Najprej se je učil pri podobarju Avguštinu Goetzlu, nato pri slikarju Janezu Wolfu, od leta 1876 pa je obiskoval beneško in dunajsko akademijo. Med študijem se je ukvarjal s knjižno ilustracijo, ko pa je odprl delavnico na Vrhniki, se je posvetil cerkveni umetnosti in dolgo v 20. stoletje nadaljeval poznonazarensko smer. Simon Ogrin je slikal oltarne podobe, križeve pote, bandera in božje grobove ter s figuralno-ornamentalnimi freskami okrasil veliko cerkva in kapelic na Slovenskem.

Elektrotehnik France Avčin se je rodil pred 110-imi leti v Ljubljani. Leta 1939 je doktoriral iz elektrotehnike, med vojno, leta 1944, je postal član Znanstvenega inštituta pri predsedstvu Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, po osvoboditvi pa je bil izredni in od leta 1957 redni profesor na fakulteti za elektrotehniko. Na njegovo pobudo je bila na konferenci za mere in uteži v Parizu leta 1960 sprejeta enota “tesla” za vektor gostote magnetnega pretoka. France Avčin je bil tudi dejaven planinec, alpinist, gorski reševalec in naravovarstvenik. Tako je bil prvi povojni predsednik Slovenskega planinskega društva in častni član gorskih reševalcev. Kot strokovnjak za varnostno opremo v gorah je patentiral dereze in varnostne vezi za smuči,  pred več kot tremi desetletji pa je dal pobudo za organizirano varovanje okolja. Ena njegovih misli o povezanosti človeka z naravo je tudi ta: »Gozdna tišina je izgubila svoj blagodejni vpliv na človekovo dušo, človek ne zna več in noče biti tih in sam, raje se utaplja v hrupu in trušču. Zato tudi ne ustvarja več, le gradi še.«

Leta 1926 je v Ljubljani zapadlo 20 centimetrov snega in polomilo veliko vej. To je bila od leta 1851, odkar opravljajo uradne meritve padavin, do danes najbolj zgodnja uradno izmerjena snežna odeja v  naši prestolnici. Septembra tistega leta so južni del Ljubljane prizadele tudi večje poplave.

Pred 70-imi leti je bil izredni občni zbor slovenskega društva književnikov. Sklicalo ga je novo vodstvo, ki se ni strinjalo s politiko dotedanjega predsednika društva Miška Kranjca. Pod njegovim vodstvom je namreč slovensko društvo postalo nesamostojen del jugoslovanskega združenja in je sprejemalo vse politične odločitve, ki so ustrezale komunistom. Kranjec je zaradi hude kritike odstopil. Na izrednem občnem zboru so izredno kritično spregovorili o položaju v slovenski kulturi ter ostro napadli centralizem jugoslovanske organizacije. S tem občnim zborom se je društvo slovenskih književnikov izkazalo za odločnega in neusmiljenega kritika družbenih razmer in postalo pomemben steber tako imenovane kulturniške opozicije.