Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Strokovnjak za starokrščansko slovstvo, begunka in pisateljica, na prelomu stoletja odgovorni urednik časopisa Slovenec, agrarna pokrajina in družbeni problemi primorskega podeželja
Pred 120 leti se je v Sežani rodila pisateljica Mara Hus. Kot primorska begunka je bila bolničarka in zaščitna sestra v Makedoniji. Bila je udeleženka narodnoosvobodilnega boja; leta 1944 so jo Nemci po zavzetju Banjaluke, tam je namreč delovala, ustrelili. Mara Hus je pisala povesti in črtice in jih objavljala v revijah Mladika, Svet, Naš rod in Vrtec. Izdala je tudi avtobiografski knjigi “Njene službe” in “Živa plamenica”, v katerih je med drugim opisovala življenje Slovencev na jugoslovanskem jugu, posmrtno pa je izšla še njena zbirka kratke proze z naslovom “Po odgonu in druge zgodbe”.
Teolog, klasični filolog in zgodovinar Franc Ksaver Lukman je iz teoloških in filozofskih ved doktoriral na gregorijanski univerzi v Rimu. V letih od 1908 do 1929 je bil profesor moralne teologije na bogoslovnem učilišču v Mariboru, do leta 1952 pa je na teološki fakulteti v Ljubljani predaval dogmatiko, dogemsko zgodovino in patrologijo (znanost o nauku in življenju cerkvenih očetov). Urejal je tudi Slovenski biografski leksikon in zanj napisal več kot sto življenjepisov. Med drugim je bil v letih 1926/27 rektor ljubljanske univerze, pozneje je postal član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, podeljen pa mu je bil tudi naslov apostolski protonotar. Strokovnjak za starokrščansko slovstvo in zgodovino Cerkve Franc Ksaver Lukman je bil tudi tenkočuten prevajalec spisov cerkvenih očetov. Rodil se je pred 140 leti v kraju Tabor pri Žalcu.
Ignacij Žitnik je končal bogoslovje, v Rimu doktoriral iz rimskega prava in leta 1910 postal stolni kanonik v Ljubljani. Ukvarjal se je tudi s časnikarstvom; od leta 1887 do 1909 je bil odgovorni urednik Slovenca, vodilnega časopisa političnega katolicizma na Slovenskem. Žitnik je pisal zlasti o dogajanju na Balkanskem polotoku, južnoslovanskem vprašanju ter o gospodarskih, kulturnih in socialnih temah. Bil je član levega krila Slovenske ljudske stranke; kot dolgoletni poslanec kranjskega deželnega in državnega zbora se je v zadnjem desetletju 19. in v prvih dveh desetletjih 20. stoletja zavzemal za pravice Slovencev in njihove gospodarske koristi. V vodstvu Slovenske ljudske stranke je bil Ignacij Žitnik med najsposobnejšimi, najbolj razgledanimi in delovnimi politiki in odločno jugoslovansko usmerjen. Rodil se je leta 1857 na Fužini pri Grosupljem.
Leta 1914 se je na Vrholah pri Slovenski Bistrici rodil geograf in zgodovinar Julij Titl. Po učiteljišču v Mariboru je sprva poučeval, bil nato aktivist Osvobodilne fronte in politični komisar Šercerjeve brigade slovenske partizanske vojske, po vojni pa je diplomiral iz zgodovine in geografije ter leta 1964 doktoriral na ljubljanski filozofski fakulteti. Bil je predavatelj na Visoki šoli za politične vede v Ljubljani, nato pa ravnatelj Pokrajinskega arhiva v Kopru. V ospredju njegovega znanstvenoraziskovalnega dela je bilo preučevanje geografskih značilnosti agrarne pokrajine in družbenih problemov podeželja, zlasti na Koprskem; v več knjigah je preučeval tudi ledinska imena. Zaradi izvirnih prispevkov o mediteranski oziroma primorski kulturni pokrajini je Julij Titl leta 1990 postal član Mediteranske akademije znanosti in umetnosti v Neaplju, dve leti pozneje pa njen častni konzul v Sloveniji.
6268 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Strokovnjak za starokrščansko slovstvo, begunka in pisateljica, na prelomu stoletja odgovorni urednik časopisa Slovenec, agrarna pokrajina in družbeni problemi primorskega podeželja
Pred 120 leti se je v Sežani rodila pisateljica Mara Hus. Kot primorska begunka je bila bolničarka in zaščitna sestra v Makedoniji. Bila je udeleženka narodnoosvobodilnega boja; leta 1944 so jo Nemci po zavzetju Banjaluke, tam je namreč delovala, ustrelili. Mara Hus je pisala povesti in črtice in jih objavljala v revijah Mladika, Svet, Naš rod in Vrtec. Izdala je tudi avtobiografski knjigi “Njene službe” in “Živa plamenica”, v katerih je med drugim opisovala življenje Slovencev na jugoslovanskem jugu, posmrtno pa je izšla še njena zbirka kratke proze z naslovom “Po odgonu in druge zgodbe”.
Teolog, klasični filolog in zgodovinar Franc Ksaver Lukman je iz teoloških in filozofskih ved doktoriral na gregorijanski univerzi v Rimu. V letih od 1908 do 1929 je bil profesor moralne teologije na bogoslovnem učilišču v Mariboru, do leta 1952 pa je na teološki fakulteti v Ljubljani predaval dogmatiko, dogemsko zgodovino in patrologijo (znanost o nauku in življenju cerkvenih očetov). Urejal je tudi Slovenski biografski leksikon in zanj napisal več kot sto življenjepisov. Med drugim je bil v letih 1926/27 rektor ljubljanske univerze, pozneje je postal član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, podeljen pa mu je bil tudi naslov apostolski protonotar. Strokovnjak za starokrščansko slovstvo in zgodovino Cerkve Franc Ksaver Lukman je bil tudi tenkočuten prevajalec spisov cerkvenih očetov. Rodil se je pred 140 leti v kraju Tabor pri Žalcu.
Ignacij Žitnik je končal bogoslovje, v Rimu doktoriral iz rimskega prava in leta 1910 postal stolni kanonik v Ljubljani. Ukvarjal se je tudi s časnikarstvom; od leta 1887 do 1909 je bil odgovorni urednik Slovenca, vodilnega časopisa političnega katolicizma na Slovenskem. Žitnik je pisal zlasti o dogajanju na Balkanskem polotoku, južnoslovanskem vprašanju ter o gospodarskih, kulturnih in socialnih temah. Bil je član levega krila Slovenske ljudske stranke; kot dolgoletni poslanec kranjskega deželnega in državnega zbora se je v zadnjem desetletju 19. in v prvih dveh desetletjih 20. stoletja zavzemal za pravice Slovencev in njihove gospodarske koristi. V vodstvu Slovenske ljudske stranke je bil Ignacij Žitnik med najsposobnejšimi, najbolj razgledanimi in delovnimi politiki in odločno jugoslovansko usmerjen. Rodil se je leta 1857 na Fužini pri Grosupljem.
Leta 1914 se je na Vrholah pri Slovenski Bistrici rodil geograf in zgodovinar Julij Titl. Po učiteljišču v Mariboru je sprva poučeval, bil nato aktivist Osvobodilne fronte in politični komisar Šercerjeve brigade slovenske partizanske vojske, po vojni pa je diplomiral iz zgodovine in geografije ter leta 1964 doktoriral na ljubljanski filozofski fakulteti. Bil je predavatelj na Visoki šoli za politične vede v Ljubljani, nato pa ravnatelj Pokrajinskega arhiva v Kopru. V ospredju njegovega znanstvenoraziskovalnega dela je bilo preučevanje geografskih značilnosti agrarne pokrajine in družbenih problemov podeželja, zlasti na Koprskem; v več knjigah je preučeval tudi ledinska imena. Zaradi izvirnih prispevkov o mediteranski oziroma primorski kulturni pokrajini je Julij Titl leta 1990 postal član Mediteranske akademije znanosti in umetnosti v Neaplju, dve leti pozneje pa njen častni konzul v Sloveniji.
Konservativna trojica staroslovencev Za Ljutomerom in Žalcem – tretji slovenski tabor v Šempasu Inventarna knjiga ‒ najpomembnejši galerijski dokument *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kipar – odličen portretist Violončelist in glasbeni pedagog iz Brna Od ilegalnega pevca do igralca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Urednik Slovenskega biografskega leksikona Vizionar prostorskega razvoja Murske Sobote Dunajsko opozorilo na položaj manjšin *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ptujski strokovnjak za rimsko obdobje »Goriški slavček« – naš največji lirik med Jenkom in moderno Ena najuspešnejših slovenskih jadralnih letalk *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Ilirija oživljena« Zapisan koroškemu ljudskemu glasbenemu izročilu »Klub koroških Slovencev«. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi popis prebivalstva po spolu, starosti in stanu Pisec romana o bojih za severno mejo Geologove raziskave slovenskega prostora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kdo velja za začetnika slovenske arheologije? Svetovna popotnica in pisateljica iz Celja Botanik v raziskavah travinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arhitekt povojnega funkcionalizma. Raziskovalec knjižnega jezika Slovenija stopila v obdobje televizije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi Narodni dom Matematični pedagog širokega slovesa Prvi urednik koroškega »Slovenskega vestnika«
Lutrov »Mali katekizem« za Slovence med Muro in Rabo Študij prava v Ljubljani Goričko postane območje zavarovane narave *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi politik, ki je v kranjskem deželnem zboru govoril samo slovensko Utemeljitelj moderne kirurgije Naš vodilni strokovnjak za zgodovino prometa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi Državno žensko učiteljišče Začetnica medicinske mikrobiologije v Sloveniji V stari nemški rajh napotili drugi transport ukradenih otrok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Elektrotehnik in varuh narave »Romanja pod sončnim lokom« Košarkarsko slavje pred pol stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usoda enega najbogatejših Slovencev med obema vojnama Škof s Pohorja Prva lopata na gradbišču Narodne in univerzitetne knjižnice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za uveljavitev slovenščine v uradih in na sodiščih Agronom preučuje razvoj slovenskega kmetijstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
V Ljubljani izšel uradni list Ilirskih provinc Mornariški častnik iz Žužemberka Televizijski komentator in športni urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usodnost jožefinske dobe za slovenske samostane Bibliograf, ki je zbral skoraj 350 let naše književne ustvarjalnosti Začetek splošne elektrifikacije Maribora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Telovadno društvo »Južni sokol« Ukinitev slovenskega jezika v šolah Julijske krajine Radijski in Avsenikov pevec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojster bidermajerskega slikarstva Pravnik v tržaškem odporniškem gibanju Strokovnjak za gojenje gozdov in krajinsko ekologijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof v Skopju – častitljivi božji služabnik Pravnik, zapisan planinstvu Eden naših najbolj priljubljenih pesnikov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov