Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
V enem popoldnevu več kot 800 letalskih bomb na Maribor, Friderik tretji v Ljubljani ustanovi škofijo, vodilni strokovnjak za jeklene konstrukcije, Celje dobi poklicno mestno gledališče
6. decembra 1461 je cesar Friderik tretji podpisal ustanovno listino za ljubljan-sko škofijo. Papež Pij II. jo je kanonično potrdil 6. septembra 1462 ter jo čez štiri dni neposredno podredil papežu. Cesar si je pridržal pravico imenovanja ljubljanskih škofov in enajstih kanonikov v dvanajstčlanskem stolnem kapitlju. Po letu 1533 so imeli ljubljanski škofje pravico do knežjega naslova. Do reform Jožefa II. je imela poleg Kranjske tudi več župnij na Koroškem, Štajerskem in na hrvaški strani Gorjancev. V obdobju jožefinskih reform je škofija obsegala ljubljansko in novomeško okrožje. V obdobju med letoma 1787 in 1807 je bila prvič sedež nadškofije in metropolije za jugovzhodni del habsburške monarhije. V nadškofijo jo je decembra 1961 vnovič povzdignil papež Janez XXIII in za prvega nadškofa imenoval Antona Vovka. Metropolija pa je postala pod pape-žem Pavlom VI – sedem let pozneje.
Gradbenik Miloš Marinček, strokovnjak za kovinske konstrukcije je leta 1945 doktoriral na visoki tehniški šoli na Dunaju ter bil po prisilni izselitvi v Srbijo zaposlen v železniških delavnicah v Nišu. Od leta 1947 je bil profesor na fakul-teti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani ter gostujoči profesor na nekaterih ameriških univerzah ter v Gradcu v Avstriji. V zvezi z ekspertnim delom za več jugoslovanskih hidroelektrarn je ustanovil Inštitut za jeklene kon-strukcije z laboratorijem za varjenje, ki se je pozneje razvil v samostojni univer-zitetni inštitut. Ukvarjal se je s konstrukcijami iz jekla in aluminija, raziskovalne dosežke pa objavljal v domačih in tujih strokovnih časopisih. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je v okviru Mednarodne organizacije za standardizaci-jo veliko posvečal uvajanju novih evropskih standardov v gradbeništvo ter je veljal za vodilnega jugoslovanskega strokovnjaka za jeklene konstrukcije. Miloš Marinček, častni član več strokovnih zvez ter zaslužni profesor ljubljanske uni-verze, se je rodil leta 1918 v Trstu.
Zgodaj popoldne 6. decembra 1944 je 80 bombnikov 461. bombniške skupine zračnih sil ZDA bombardiralo Maribor. Na mesto so po nemških podatkih od-vrgli 540 težkih in 280 srednje težkih razstrelilnih bomb, vmes tri s poznejšim vžigom. Ubitih je bilo 43 ljudi, ranjenih je bilo 30. Streho nad glavo so izgubili 404 ljudje, porušenih je bilo 41 stanovanjskih zgradb. Bombe so med drugim zadele kadetnico, današnji Center vojaškega šolstva Slovenske vojske, ter stavbo današnje Mestne občine Maribor. Med obrambo je nemško protiletalsko topniš-tvo zadelo devet letal in sestrelilo bombnik B17, iz katerega so slovenski parti-zani rešili tri člane posadke.
Leta 1950 je bilo v Celju ustanovljeno poklicno mestno gledališče, ki nadaljuje staro mestno gledališko tradicijo. Prva premiera poklicnega ansambla je bila 17. marca 1951, in sicer uprizoritev Mire Puc Mihelič Operacija v režiji Toneta Zorka. Prva in edina zaposlena igralka v sezoni 1950/51 je bila Nada Božič. Pri-zadevanja za ustanovitev poklicnega gledališča so bila v Celju živa že po prvi svetovni vojni, ko so bili na tamkajšnjem gledališkem odru odigrani Legionarji, po dobrega pol stoletja prva predstava v slovenskem jeziku. Številnim posame-znikom, ki so si prizadevali, da bi gledališče v Celju postalo poklicno in s stal-nim ansamblom, je to dokončno uspelo šele pred 70 leti, ko je Mestni ljudski odbor izdal odlok o ustanovitvi Mestnega gledališča, ki se je sedem let pozneje preimenovalo v Slovensko ljudsko gledališče Celje. Sicer pa zametki celjskega gledališča segajo v leto 1791, ko so v mestu po večini nastopali amaterji oziro-ma potujoče igralske skupine, predstave pa so služile le za zabavo meščanstva. Povod za prvo predstavo v slovenskem jeziku v Celju ima širši zgodovinski okvir, saj so septembra 1849 odprli železniško progo Celje–Ljubljana. Linhar-tova Županova Micka je bila tako v poslopju današnjega gledališča prvič upri-zorjena leta 1849.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
V enem popoldnevu več kot 800 letalskih bomb na Maribor, Friderik tretji v Ljubljani ustanovi škofijo, vodilni strokovnjak za jeklene konstrukcije, Celje dobi poklicno mestno gledališče
6. decembra 1461 je cesar Friderik tretji podpisal ustanovno listino za ljubljan-sko škofijo. Papež Pij II. jo je kanonično potrdil 6. septembra 1462 ter jo čez štiri dni neposredno podredil papežu. Cesar si je pridržal pravico imenovanja ljubljanskih škofov in enajstih kanonikov v dvanajstčlanskem stolnem kapitlju. Po letu 1533 so imeli ljubljanski škofje pravico do knežjega naslova. Do reform Jožefa II. je imela poleg Kranjske tudi več župnij na Koroškem, Štajerskem in na hrvaški strani Gorjancev. V obdobju jožefinskih reform je škofija obsegala ljubljansko in novomeško okrožje. V obdobju med letoma 1787 in 1807 je bila prvič sedež nadškofije in metropolije za jugovzhodni del habsburške monarhije. V nadškofijo jo je decembra 1961 vnovič povzdignil papež Janez XXIII in za prvega nadškofa imenoval Antona Vovka. Metropolija pa je postala pod pape-žem Pavlom VI – sedem let pozneje.
Gradbenik Miloš Marinček, strokovnjak za kovinske konstrukcije je leta 1945 doktoriral na visoki tehniški šoli na Dunaju ter bil po prisilni izselitvi v Srbijo zaposlen v železniških delavnicah v Nišu. Od leta 1947 je bil profesor na fakul-teti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani ter gostujoči profesor na nekaterih ameriških univerzah ter v Gradcu v Avstriji. V zvezi z ekspertnim delom za več jugoslovanskih hidroelektrarn je ustanovil Inštitut za jeklene kon-strukcije z laboratorijem za varjenje, ki se je pozneje razvil v samostojni univer-zitetni inštitut. Ukvarjal se je s konstrukcijami iz jekla in aluminija, raziskovalne dosežke pa objavljal v domačih in tujih strokovnih časopisih. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je v okviru Mednarodne organizacije za standardizaci-jo veliko posvečal uvajanju novih evropskih standardov v gradbeništvo ter je veljal za vodilnega jugoslovanskega strokovnjaka za jeklene konstrukcije. Miloš Marinček, častni član več strokovnih zvez ter zaslužni profesor ljubljanske uni-verze, se je rodil leta 1918 v Trstu.
Zgodaj popoldne 6. decembra 1944 je 80 bombnikov 461. bombniške skupine zračnih sil ZDA bombardiralo Maribor. Na mesto so po nemških podatkih od-vrgli 540 težkih in 280 srednje težkih razstrelilnih bomb, vmes tri s poznejšim vžigom. Ubitih je bilo 43 ljudi, ranjenih je bilo 30. Streho nad glavo so izgubili 404 ljudje, porušenih je bilo 41 stanovanjskih zgradb. Bombe so med drugim zadele kadetnico, današnji Center vojaškega šolstva Slovenske vojske, ter stavbo današnje Mestne občine Maribor. Med obrambo je nemško protiletalsko topniš-tvo zadelo devet letal in sestrelilo bombnik B17, iz katerega so slovenski parti-zani rešili tri člane posadke.
Leta 1950 je bilo v Celju ustanovljeno poklicno mestno gledališče, ki nadaljuje staro mestno gledališko tradicijo. Prva premiera poklicnega ansambla je bila 17. marca 1951, in sicer uprizoritev Mire Puc Mihelič Operacija v režiji Toneta Zorka. Prva in edina zaposlena igralka v sezoni 1950/51 je bila Nada Božič. Pri-zadevanja za ustanovitev poklicnega gledališča so bila v Celju živa že po prvi svetovni vojni, ko so bili na tamkajšnjem gledališkem odru odigrani Legionarji, po dobrega pol stoletja prva predstava v slovenskem jeziku. Številnim posame-znikom, ki so si prizadevali, da bi gledališče v Celju postalo poklicno in s stal-nim ansamblom, je to dokončno uspelo šele pred 70 leti, ko je Mestni ljudski odbor izdal odlok o ustanovitvi Mestnega gledališča, ki se je sedem let pozneje preimenovalo v Slovensko ljudsko gledališče Celje. Sicer pa zametki celjskega gledališča segajo v leto 1791, ko so v mestu po večini nastopali amaterji oziro-ma potujoče igralske skupine, predstave pa so služile le za zabavo meščanstva. Povod za prvo predstavo v slovenskem jeziku v Celju ima širši zgodovinski okvir, saj so septembra 1849 odprli železniško progo Celje–Ljubljana. Linhar-tova Županova Micka je bila tako v poslopju današnjega gledališča prvič upri-zorjena leta 1849.
Prevajalec literature in filozofskih razprav Ustanovitelj oddelka za psihologijo Direktorica Inštituta za načrtovanje družine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alpski vršaci in njihova prvič izmerjena nadmorska višina Montiran politični proces razveljavljen po 44 letih Nacisti odvzeli staršem 650 otrok
Mejnik v razvoju ljubljanske drame Iz gledališča na politični sodni proces Vojna svetovnih razsežnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjige, ki so Slovence naučile brati Igralkina neposrednost in mladostni čar Gospodarstvenik razvije največje gumarsko podjetje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zasluge za ljubljansko univerzo Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah Začetnik astronomskega observatorija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
"Bukve za učenke porodničarstva" Vroče poletje leta 1916 ob Soči Zakon o mestnih občinah v nekdanji Dravski banovini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Satirik razjaril gospodo Sodobne geofizikalne metode Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arhitekt »malega nebotičnika« v Ljubljani »Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev« Uspehi z diatonično harmoniko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Osrednje ime naše predvojne statistike Ustanoviteljica otroškega oddelka klinike za bolezni ušes, nosu in grla v Ljubljani
Glasbenica in likovnica Partizansko letališče v Loški dolini Prvi povojni popis prebivalstva
Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Vis «Ave, triumphator!« Zborovodja in zbiratelj rožanskih ljudskih pesmi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vrtovčeva spodbuda Prešernu Eden od pobudnikov Narodnega sveta koroških Slovencev Naš utemeljitelj družboslovne smeri antropologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Komponiral po Župančičevih Basist Slovenskega okteta Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo
Doba čitalništva in prebujena narodna zavest Primorski prostovoljec v boju za meje Dve desetletji dirigent simfonikov naše RTV hiše *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najizrazitejši slovenski portretist svoje dobe Brigadni general z Mote pri Ljutomeru Operna primadona iz Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kipar, ki je ustvaril Prešernov spomenik v Ljubljani Utemeljitelj naše filmske publicistike Nosilec sodobne miselnosti in pristopa k alpinizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Metelčica – pozabljena slovenska pisava prve polovice 19. stoletja “O pregovorih in prilikah, še posebno slovenskih” Temeljni kamen za današnji Narodni in Prirodoslovni muzej Slovenije
Karikaturist ‒ žrtev resnice Požig Narodnega doma v Trstu Literarni pogled na vojni čas
Zadnja javna sodna usmrtitev na Slovenskem Edina zdravnica – najprej v Trstu, nato v Mariboru Etnomuzikolog na delu v Beneški Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Barbara Celjska ozaveščena in izobražena aristokratka Vrt domovinske flore Začetnik dveh glasbenih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov