Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Izidor Završnik (1917-1943) slovenski Maksimiljan Kolbe, "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice", streli na demonstrante v Škednju pri Trstu, 60 let od hude rudniške nesreče v Zagorju

Naravoslovec Ferdinand Seidel je profesorski izpit za prirodopisno skupino opravil leta 1880 na univerzi v Gradcu, nato pa poučeval na državni realki v Gorici. Posebno se je posvetil meteorologiji, klimatologiji in seizmologiji, preučeval pa je tudi rastlinstvo, in to predvsem v alpskem svetu. Njegovo najobsežnejše poljudnoznanstveno delo v slovenščini je monografija "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice". Ob izidu je zapisal: “Ta knjiga se mi je zasnovala iz želje in s ciljem, da podam našim inteligentnim krogom zgled razvoja – geološkega in organskega – na podlagi vsestranskega motrenja male, pa krasne skupine slovenskih Alp.” Bil je med prvimi pobudniki varovanja narave na Slovenskem, saj je bil član skupine, ki je leta 1920 izdala Spomenico – prvi slovenski naravovarstveni program. Na njegovo pobudo je bil vrh Gorjancev poimenovan "Trdinov vrh" . Ferdinand Seidl se je rodil leta 1856 v Novem mestu.

Nacistični okupatorji so na današnji dan leta 1943 na dvorišču sodnih zaporov v Mariboru ustrelili 25 talcev. Ko so med jetniki izbirali vsakega desetega za usmrtitev, se je v tej vrsti znašel tudi 20-letni Franc Žvan iz Hoč pri Mariboru. Tedaj je iz vrste tistih, ki jim je bilo namenjeno preživetje, stopil katoliški duhovnik, 26-letni Izidor Završnik, in pretresenemu Francu dejal: »Fant, ti si še mlad. Vso prihodnost imaš pred seboj.« V naslednjem trenutku sta se zamenjala v vrsti za usmrtitev. Franc je odšel nazaj v mariborski zapor in umrl leta 1977, duhovnik Izidor Završnik pa je bil še istega dne – 10. marca 1943 – ustreljen za zidom mariborskih sodnih zaporov. Ta primer je v nasprotju s poljskim (tamkajšnji redovnik Maksimiljan Kolbe je dve leti prej v koncentracijskem taborišču Auschwitz dal življenje za sojetnika) v slovenskem prostoru skoraj neznan. Pater Karel Gržan je o njem napisal knjigo z naslovom: »Zmagovita ljubezen«. Posnetek

Leta 1946 je posebna mednarodna komisija, ki so jo sestavljali britanski, ameriški, sovjetski in francoski predstavniki, na območju Julijske krajine preverjala dejansko etnično stanje; to naj bi olajšalo odločitev glede dokončnega poteka italijansko-jugoslovanske državne meje. Tako italijanska kot jugoslovanska stran sta ob tem organizirali množične manifestacije, s katerimi so želeli prikazati, da so območja italijanska oziroma jugoslovanska. Ob prihodu mednarodne razmejitvene komisije v kraj Škedenj pri Trstu so izbruhnile demonstracije v podporo Jugoslaviji. Italijanska policija je na današnji dan leta 1946 streljala na demonstrante in dva ubila, 22 pa jih je bilo ranjenih. Napetost se je začela, ker ob obisku komisije prebivalci s cerkvenega zvonika niso želeli sneti jugoslovanske zastave. O tem, kaj je povzročilo krvavi dogodek, pa je imela vsaka stran svojo različico zgodbe. Slovensko-italijanska unija je je organizirala dvodnevno protestno stavko, ki so se ji pridružile vse demokratične sile v tedanji coni A Julijske krajine.

Pred 60-imi leti se je v rudniku v Zagorju zgodila huda nesreča. Pri odstreljevanju premogovega sloja na širokočelnem odkopu v jami Kotredež je eksplodiral metan. Od štirinajstih rudarjev, ki so bili takrat v bližini, je nesrečo preživel le eden. Število žrtev bi bilo lahko še veliko večje, saj je bilo v rudniku dvesto rudarjev, ki bi se lahko zastrupili z ogljikovim monoksidom, a je bila jama na srečo dobro prezračevana. Da je nesreča močno pretresla Zasavje in rudarje po vsej državi, govori podatek, da se je pogreba ponesrečenih udeležilo več kot tristo uniformiranih rudarjev z vseh koncev Jugoslavije in skupaj skoraj 20.000 ljudi.