Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

“Slovenski narod” – prvi slovenski dnevnik, Slovaški geolog raziskuje po Kranjskem in Štajerskem, »Ameriško-slovenska katoliška jednota«, »Kleopatra« - prva slovenska opera z veličastnimi prizori

V Beckovu na Slovaškem se je leta 1827 rodil geolog in paleontolog Dionyz Štur. V našo zgodovino se je zapisal, ker je kot ravnatelj dunajskega državnega geološkega zavoda med pripravljanjem geološke karte avstro-ogrske monarhije veliko kartiral tudi v naših krajih. Med drugim je raziskoval hidrološke razmere v Rogaški Slatini ter preučeval geološko zgradbo v okolici Rablja, Idrije, Jesenic, Slovenskih Konjic, Slovenj Gradca, Trbovelj in Laškega. Povsod je odkril in določil tudi fosilno favno in floro. Tako je blizu Motnika odkril dve novi vrsti fosilnih praproti. Dionyz Štur je izdelal še pregledno geološko karto Štajerske in temeljito opisal njeno geologijo. Slovaški geolog Dionyz Štur je diplomiral na dunajski politehniki in se izpopolnjeval na rudarski akademiji v banski Štiavnici.

V Mariboru je leta 1868 začel izhajati politični časnik “Slovenski narod”, vodilno slovensko liberalno glasilo pred prvo svetovno vojno. V letu vseljudskega gibanja za narodnostne pravice je bilo to izjemno pomembno za nadaljnje prebujanje slovenske politične in narodnostne zavesti. Prvi urednik Slovenskega naroda je bil Anton Tomšič, hkrati tudi prvi slovenski poklicni časnikar. Najprej je izhajal trikrat na teden, od 1. januarja 1873 naprej pa v Ljubljani kot dnevnik. V prvih letih izhajanja je bil “Slovenski narod” glasilo mladoslovencev; zavzemal se je za enakopravnost slovenskega jezika, za Zedinjeno Slovenijo in za bratstvo slovanskih narodov, z ustanovitvijo časopisa “Jutro” leta 1920 pa je ostal na konservativnih stališčih. Slovenski narod je deloval pod geslom "Vse za narod, svobodo in napredek". Duhovščini je priznal velike zasluge, ki jih je imela na področju prebujanja narodne zavesti. Do političnih nasprotnikov liberalnega tabora je bil njegov odnos odklonilen, saj naj bi se premalo zanimali za interese slovenskega naroda.

Na pobudo slovenskih duhovnikov v Združenih državah Amerike so leta 1894 v Jolietu v ameriški zvezni državi Illinois ustanovili »Ameriško slovensko katoliško jednoto«, ki deluje še danes in je najstarejša slovenska izseljenska organizacija v Združenih državah. Je katoliško usmerjena in njeni člani so lahko le dejavni katoličani. S pobudami za graditev slovenskih cerkva, ustanavljanjem župnijskih šol, pevskih zborov in kulturnih društev je pomembno prispevala k oblikovanju in ohranjanju slovenske narodne zavesti. Med prvo svetovno vojno so se njeni člani zavzemali za združitev Slovencev, Hrvatov in Srbov v samostojni državi, med drugo vojno pa je bila Ameriška slovenska katoliška jednota med ustanovitelji Odbora za pomoč Jugoslaviji in Slovensko-ameriškega narodnega sveta. Zaradi ideoloških stališč je iz teh organizacij kmalu izstopila, vendar so njeni člani kot posamezniki še naprej moralno in gmotno pomagali novi Jugoslaviji.

Danilo Švara je bil leta 1925 v Frankfurtu ob Majni imenovan za doktorja političnih in družbenih ved, pet let pozneje pa je na tamkajšnjem konservatoriju diplomiral iz kompozicije, dirigiranja in operne režije. Sodi med naše najpomembnejše skladatelje 20. stoletja. Leta 1937 je napisal »Kleopatro«, prvo slovensko opero z veličastnimi prizori, baletom, bleskom in monumentalnostjo ter leta 1943 svojo najboljšo, »Veroniko Deseniško«, v kateri je mojstrsko povezal tradicijo z novejšimi slogovnimi značilnostmi. Bil je tudi izjemen pianist in razgledan glasbeni kritik. Rodil se je na današnji dan leta 1902 v Rícmanjih pri Trstu.