Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
1. maj praznujemo /s prekinitvami/ od leta 1890, Laško dobi kopališko stavbo, pobudnik in soustvarjalec Primorskega slovenskega biografskega leksikona, Slovenija pred 17-imi leti stopila v Evropsko unijo
1. maj, praznik dela, ki ima svoje korenine v Chicagu, kjer je leta 1886 v boju za delavske pravice stavkalo 610.000 delavcev. Spopad s policijo je zahteval življenja enajstih ljudi. Na prvem kongresu Druge internacionale leta 1889 so zato sklenili, da bo 1. maj vsako leto praznik delavske solidarnosti. Na ozemlju današnje Slovenije so ga prvič praznovali že naslednje leto. Kljub takrat velikemu deležu kmečkega prebivalstva so prvomajske manifestacije leta 1890 potekale skoraj po celotnem narodnostnem območju. Praznovanje se je začelo z godbami, ki so igrale delavske budnice. Temu je sledil sprevod delavcev, ki so se skupaj napotili na bližnji hrib ali v gozd ob mestu, nato pa poveselili ob jedači in pijači. Pohodniki so obvezno nosili simbola prvomajskega praznovanja - nagelj in značko. Med Slovenci so prva praznovanja praznika dela spremljale še posebne prvomajske izdaje delavskih listov, v katerih niso bila samo poročila o prvomajskih proslavah, ampak tudi literarni prispevki skoraj vseh pomembnih osebnosti na področju slovenske literature in umetnosti tistega časa, kot sta med drugim Ivan Cankar in Oton Župančič. Prvi maj je tudi cerkveni praznik. Papež Pij XII. je leta 1955 vpeljal praznik Jožefa Delavca za vso Cerkev. Njegova utemeljitev: 1. maj naj bo za kristjane posvečen dan in nič več vzrok za neslogo, sovraštvo in nasilje; naj vedno znova vabi moderno družbo, naj naredi tisto, kar ji še manjka do zagotovitve socialnega miru.
V Laškem so že v začetku 19. stoletja zajezili termalni vrelec in zgradili leseno lopo, ki pa so jo vsakoletne poplave redno odnašale. Po zgraditvi železnice je zdravilni vrelec postal zanimiv in tako so na današnji dan leta 1854 odprli kopališko poslopje in bazen v njem. Kmalu ga je začela obiskovati izbrana družba dunajske in graške aristokracije in laško zdravilišče je postalo avstro-ogrski center za rehabilitacijo in zdravljenje poškodb gibalnega ter živčnega in srčnega sistema.
Knjižničar, slavist, pesnik, prevajalec, bibliograf in leksikograf Marijan Brecelj se je leta 1954 zaposlil v Študijski knjižnici v Novi Gorici in postal njen prvi strokovni delavec. Leta 1956 se je za nekaj mesecev zaposlil v Kopru kot ravnatelj takratne Ljudske knjižnice, se vrnil v novogoriško knjižnico in tam ostal vse do leta 1978. Do upokojitve je nato z nazivom častni bibliotekarski sodelavec delal v knjižnici Goriškega muzeja. Več kot pol stoletja je skrbel tudi za Škrabčevo knjižnico na Kostanjevici v Novi Gorici. Že leta 1957 je začel vzpostavljati stike z državno knjižnico v italijanski Gorici, kar je pripeljalo do organizacije večje mednarodne razstave. Objavil je tudi več korespondenc ter bibliografijo partizanskega tiska na Primorskem, bibliografiji Alojza Gradnika in Franceta Bevka ter bibliografijo prevodov slovenskih literarnih del v tuje jezike, Furlansko-slovenski slovar, Brazilsko-slovenski slovar in Slovensko-brazilski slovar. Bil je tudi glavni pobudnik, član uredniškega odbora in eden najpomembnejših ustvarjalcev Primorskega slovenskega biografskega leksikona. Marijan Brecelj, ki velja za enega pomembnejših slovenskih bibliografov, se je rodil pred devetdesetimi leti v Ajdovščini.
Leta 2004 so Slovenija, Madžarska, Češka, Slovaška, Poljska, Litva, Latvija, Estonija, Malta in grški del Cipra postale članice Evropske unije. Slovenija je že leta 1992 zaprosila za sklenitev evropskega sporazuma oz. za podporo pri prestrukturiranju in konsolidaciji slovenskega gospodarstva. Leto pozneje je začel veljati sporazum o sodelovanju z Evropsko unijo, slovenska vlada pa je zaprosila za začetek pogajanj. Sporazum je bil tako podpisan 10. junija 1996, ko je Slovenija tudi uradno zaprosila za članstvo v Uniji. Slovenija je pogajanja uradno začela 31. marca 1998.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
1. maj praznujemo /s prekinitvami/ od leta 1890, Laško dobi kopališko stavbo, pobudnik in soustvarjalec Primorskega slovenskega biografskega leksikona, Slovenija pred 17-imi leti stopila v Evropsko unijo
1. maj, praznik dela, ki ima svoje korenine v Chicagu, kjer je leta 1886 v boju za delavske pravice stavkalo 610.000 delavcev. Spopad s policijo je zahteval življenja enajstih ljudi. Na prvem kongresu Druge internacionale leta 1889 so zato sklenili, da bo 1. maj vsako leto praznik delavske solidarnosti. Na ozemlju današnje Slovenije so ga prvič praznovali že naslednje leto. Kljub takrat velikemu deležu kmečkega prebivalstva so prvomajske manifestacije leta 1890 potekale skoraj po celotnem narodnostnem območju. Praznovanje se je začelo z godbami, ki so igrale delavske budnice. Temu je sledil sprevod delavcev, ki so se skupaj napotili na bližnji hrib ali v gozd ob mestu, nato pa poveselili ob jedači in pijači. Pohodniki so obvezno nosili simbola prvomajskega praznovanja - nagelj in značko. Med Slovenci so prva praznovanja praznika dela spremljale še posebne prvomajske izdaje delavskih listov, v katerih niso bila samo poročila o prvomajskih proslavah, ampak tudi literarni prispevki skoraj vseh pomembnih osebnosti na področju slovenske literature in umetnosti tistega časa, kot sta med drugim Ivan Cankar in Oton Župančič. Prvi maj je tudi cerkveni praznik. Papež Pij XII. je leta 1955 vpeljal praznik Jožefa Delavca za vso Cerkev. Njegova utemeljitev: 1. maj naj bo za kristjane posvečen dan in nič več vzrok za neslogo, sovraštvo in nasilje; naj vedno znova vabi moderno družbo, naj naredi tisto, kar ji še manjka do zagotovitve socialnega miru.
V Laškem so že v začetku 19. stoletja zajezili termalni vrelec in zgradili leseno lopo, ki pa so jo vsakoletne poplave redno odnašale. Po zgraditvi železnice je zdravilni vrelec postal zanimiv in tako so na današnji dan leta 1854 odprli kopališko poslopje in bazen v njem. Kmalu ga je začela obiskovati izbrana družba dunajske in graške aristokracije in laško zdravilišče je postalo avstro-ogrski center za rehabilitacijo in zdravljenje poškodb gibalnega ter živčnega in srčnega sistema.
Knjižničar, slavist, pesnik, prevajalec, bibliograf in leksikograf Marijan Brecelj se je leta 1954 zaposlil v Študijski knjižnici v Novi Gorici in postal njen prvi strokovni delavec. Leta 1956 se je za nekaj mesecev zaposlil v Kopru kot ravnatelj takratne Ljudske knjižnice, se vrnil v novogoriško knjižnico in tam ostal vse do leta 1978. Do upokojitve je nato z nazivom častni bibliotekarski sodelavec delal v knjižnici Goriškega muzeja. Več kot pol stoletja je skrbel tudi za Škrabčevo knjižnico na Kostanjevici v Novi Gorici. Že leta 1957 je začel vzpostavljati stike z državno knjižnico v italijanski Gorici, kar je pripeljalo do organizacije večje mednarodne razstave. Objavil je tudi več korespondenc ter bibliografijo partizanskega tiska na Primorskem, bibliografiji Alojza Gradnika in Franceta Bevka ter bibliografijo prevodov slovenskih literarnih del v tuje jezike, Furlansko-slovenski slovar, Brazilsko-slovenski slovar in Slovensko-brazilski slovar. Bil je tudi glavni pobudnik, član uredniškega odbora in eden najpomembnejših ustvarjalcev Primorskega slovenskega biografskega leksikona. Marijan Brecelj, ki velja za enega pomembnejših slovenskih bibliografov, se je rodil pred devetdesetimi leti v Ajdovščini.
Leta 2004 so Slovenija, Madžarska, Češka, Slovaška, Poljska, Litva, Latvija, Estonija, Malta in grški del Cipra postale članice Evropske unije. Slovenija je že leta 1992 zaprosila za sklenitev evropskega sporazuma oz. za podporo pri prestrukturiranju in konsolidaciji slovenskega gospodarstva. Leto pozneje je začel veljati sporazum o sodelovanju z Evropsko unijo, slovenska vlada pa je zaprosila za začetek pogajanj. Sporazum je bil tako podpisan 10. junija 1996, ko je Slovenija tudi uradno zaprosila za članstvo v Uniji. Slovenija je pogajanja uradno začela 31. marca 1998.
Prevajalec literature in filozofskih razprav Ustanovitelj oddelka za psihologijo Direktorica Inštituta za načrtovanje družine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alpski vršaci in njihova prvič izmerjena nadmorska višina Montiran politični proces razveljavljen po 44 letih Nacisti odvzeli staršem 650 otrok
Mejnik v razvoju ljubljanske drame Iz gledališča na politični sodni proces Vojna svetovnih razsežnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjige, ki so Slovence naučile brati Igralkina neposrednost in mladostni čar Gospodarstvenik razvije največje gumarsko podjetje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zasluge za ljubljansko univerzo Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah Začetnik astronomskega observatorija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
"Bukve za učenke porodničarstva" Vroče poletje leta 1916 ob Soči Zakon o mestnih občinah v nekdanji Dravski banovini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Satirik razjaril gospodo Sodobne geofizikalne metode Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arhitekt »malega nebotičnika« v Ljubljani »Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev« Uspehi z diatonično harmoniko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Osrednje ime naše predvojne statistike Ustanoviteljica otroškega oddelka klinike za bolezni ušes, nosu in grla v Ljubljani
Glasbenica in likovnica Partizansko letališče v Loški dolini Prvi povojni popis prebivalstva
Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Vis «Ave, triumphator!« Zborovodja in zbiratelj rožanskih ljudskih pesmi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vrtovčeva spodbuda Prešernu Eden od pobudnikov Narodnega sveta koroških Slovencev Naš utemeljitelj družboslovne smeri antropologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Komponiral po Župančičevih Basist Slovenskega okteta Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo
Doba čitalništva in prebujena narodna zavest Primorski prostovoljec v boju za meje Dve desetletji dirigent simfonikov naše RTV hiše *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najizrazitejši slovenski portretist svoje dobe Brigadni general z Mote pri Ljutomeru Operna primadona iz Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kipar, ki je ustvaril Prešernov spomenik v Ljubljani Utemeljitelj naše filmske publicistike Nosilec sodobne miselnosti in pristopa k alpinizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Metelčica – pozabljena slovenska pisava prve polovice 19. stoletja “O pregovorih in prilikah, še posebno slovenskih” Temeljni kamen za današnji Narodni in Prirodoslovni muzej Slovenije
Karikaturist ‒ žrtev resnice Požig Narodnega doma v Trstu Literarni pogled na vojni čas
Zadnja javna sodna usmrtitev na Slovenskem Edina zdravnica – najprej v Trstu, nato v Mariboru Etnomuzikolog na delu v Beneški Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Barbara Celjska ozaveščena in izobražena aristokratka Vrt domovinske flore Začetnik dveh glasbenih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov