Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Primož Trubar za 505 rojstni dan dobi vrtnico, nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik«, izbrisani predvojni književnik, med začetniki gledališča na Jesenicah
Na pobudo staroste slovenskih pisateljev Borisa Pahorja so leta 2010 današnji dan razglasili za državni praznik – dan Primoža Trubarja. Namenjen je spominu na osrednjo osebnost slovenskega protestantizma v 16. stoletju in človeku, ki je pomembno prispeval k razvijanju temeljev za oblikovanje slovenskega naroda. Primož Trubar naj bi se po ne povsem potrjenih virih rodil 8. ali 9. junija 1508. Kot zagovornik nauka Martina Lutra pa je širil protestantsko vero in po idejah reformatorjev, da naj bodo verske knjige v ljudskem jeziku, začel pisati slovenske knjige. Kot duhovnik je služboval na Slovenskem in v Nemčiji. Ko je bil pridigar v Rothenburgu, je dal tiskati svoje prvo delo in prvo slovensko knjigo Katekizem – ta je bila spomladi leta 1551 že v Ljubljani – hkrati pa je natisnil še knjižico Abecedarij. Začel je prevajati tudi Sveto pismo. Leta 1557 je izšlo eno njegovih najznačilnejših del, Prvi del novega testamenta, register s postilo in slovenski koledar. Vsega je objavil 22 knjig v slovenščini in dve v nemščini. Primož Trubar je začetnik slovenske književnosti; s svojimi deli je utemeljil slovensko protestantsko misel in pokazal, da je slovenski narod sposoben živeti v družbi kulturnih evropskih narodov. Na njegov 505. rojstni dan - leta 2013 - so na Trubarjevi domačiji na Rašici s posebno slovesnostjo odkrili spominsko ploščico ob Trubarjevi vrtnici. *Posnetek* Je povedal njen žlahtnitelj, akademik prof. dr. Matjaž Kmecl, ki je vrtnico z imenom »trubar« prvič javno predstavil junija 2008 na slovenskem dnevu vrtnic v Volčjem Potoku.
Leksikograf in slovničar, doktor bogoslovja Anton Murko se je rodil leta 1809 v Spodnji Voličini v Slovenskih Goricah. V letih od 1830 do 1832 je napisal slovensko slovnico ter sestavil nemško-slovenski priročni slovar oziroma »ročni besednik«. V svojih delih je presegel štajersko jezikovno regionalnost in zajel celotno knjižno slovenščino, v pisavi pa je dajal prednost tradicionalni bohoričici ter zavračal metelčico in dajnčico. Ti deli Antona Murka sta naleteli pri sodobnikih na dober odziv in močno vplivali na jezikovni razvoj.
Pravnik in pisatelj Narte Velikonja se je leta 1912 vpisal na pravno fakulteto na Dunaju. Med prvo svetovno vojno je bil najprej prefekt v Alojzijevišču v Gorici in kasneje v Marijanišču v Ljubljani, po vpoklicu pa je deloval kot prevajalec pri vojaškem ministrstvu na Dunaju. Po vojni je bil v Ljubljani med prvimi, ki so se posvečali razvoju turizma na Slovenskem, s soavtorjem Ferdom Jelencem pa sta napisala gostinski učbenik Serviranje. V svojih literarnih delih je obravnaval kmečko življenje ter ljudi v boju za preživetje v težavnih gospodarskih in političnih razmer. Znana je povest Višarska polena; prav tako povest Besede. Narte Velikonja je imel odklonilen odnos do komunizma, kar je poudarjal v številnih medvojnih nastopih. V zadnjih dneh vojne so nekateri njegovi otroci emigrirali, sam se pa zaradi invalidnosti in tudi preostalega dela družine ni hotel izseliti. Ob aretaciji so mu očitali, da je bil kot književnik, politik in uradnik v okupatorjevi službi in eden vidnejših idejnih voditeljev slovenskega fašizma. Junija 1945 so ga pred vojaškim sodiščem v Ljubljani obsodili na smrt z ustrelitvijo, zaplembo premoženja in trajno izgubo državljanskih pravic. Njegove knjige je oblast uvrstila na seznam prepovedanih knjig, zato so jih morali izločiti iz javnih knjižnic, zaradi pomanjkanja strokovnega gradiva je njegov učbenik Serviranje ostal na seznamu šolskih učbenikov, vendar so v knjigi počrnili vse omembe njegovega imena. Leta 2015 je Vrhovno sodišče Republike Slovenije izdalo odločbo, s katero je odpravilo sodbo revolucionarnega sodišča, ki je leta 1945 Narteja Velikonjo obsodilo na smrt. Rodil se je pred 130 leti v kraju Predmeja v sedanji občini Ajdovščina, ki se mu je takrat reklo Dol pri Otlici.
Skladatelj in gledališki organizator Danilo Bučar je po prvi svetovni vojni pomagal organizirati gledališče na Jesenicah, pred 100 leti pa je postal igralec, režiser in dirigent v Šentjakobskem gledališču v Ljubljani in tudi interpret šaljivih pesmi. Komponiral je predvsem zborovsko in gledališko glasbo, še danes pa so zelo priljubljeni njegovi samospevi in zborovske skladbe. Skladatelj in gledališki organizator Danilo Bučar – rodil se je leta 1896 v Črnomlju – je bil vrsto let po drugi svetovni vojni tudi urednik za zborovsko glasbo tedanjega Radia Ljubljana.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Primož Trubar za 505 rojstni dan dobi vrtnico, nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik«, izbrisani predvojni književnik, med začetniki gledališča na Jesenicah
Na pobudo staroste slovenskih pisateljev Borisa Pahorja so leta 2010 današnji dan razglasili za državni praznik – dan Primoža Trubarja. Namenjen je spominu na osrednjo osebnost slovenskega protestantizma v 16. stoletju in človeku, ki je pomembno prispeval k razvijanju temeljev za oblikovanje slovenskega naroda. Primož Trubar naj bi se po ne povsem potrjenih virih rodil 8. ali 9. junija 1508. Kot zagovornik nauka Martina Lutra pa je širil protestantsko vero in po idejah reformatorjev, da naj bodo verske knjige v ljudskem jeziku, začel pisati slovenske knjige. Kot duhovnik je služboval na Slovenskem in v Nemčiji. Ko je bil pridigar v Rothenburgu, je dal tiskati svoje prvo delo in prvo slovensko knjigo Katekizem – ta je bila spomladi leta 1551 že v Ljubljani – hkrati pa je natisnil še knjižico Abecedarij. Začel je prevajati tudi Sveto pismo. Leta 1557 je izšlo eno njegovih najznačilnejših del, Prvi del novega testamenta, register s postilo in slovenski koledar. Vsega je objavil 22 knjig v slovenščini in dve v nemščini. Primož Trubar je začetnik slovenske književnosti; s svojimi deli je utemeljil slovensko protestantsko misel in pokazal, da je slovenski narod sposoben živeti v družbi kulturnih evropskih narodov. Na njegov 505. rojstni dan - leta 2013 - so na Trubarjevi domačiji na Rašici s posebno slovesnostjo odkrili spominsko ploščico ob Trubarjevi vrtnici. *Posnetek* Je povedal njen žlahtnitelj, akademik prof. dr. Matjaž Kmecl, ki je vrtnico z imenom »trubar« prvič javno predstavil junija 2008 na slovenskem dnevu vrtnic v Volčjem Potoku.
Leksikograf in slovničar, doktor bogoslovja Anton Murko se je rodil leta 1809 v Spodnji Voličini v Slovenskih Goricah. V letih od 1830 do 1832 je napisal slovensko slovnico ter sestavil nemško-slovenski priročni slovar oziroma »ročni besednik«. V svojih delih je presegel štajersko jezikovno regionalnost in zajel celotno knjižno slovenščino, v pisavi pa je dajal prednost tradicionalni bohoričici ter zavračal metelčico in dajnčico. Ti deli Antona Murka sta naleteli pri sodobnikih na dober odziv in močno vplivali na jezikovni razvoj.
Pravnik in pisatelj Narte Velikonja se je leta 1912 vpisal na pravno fakulteto na Dunaju. Med prvo svetovno vojno je bil najprej prefekt v Alojzijevišču v Gorici in kasneje v Marijanišču v Ljubljani, po vpoklicu pa je deloval kot prevajalec pri vojaškem ministrstvu na Dunaju. Po vojni je bil v Ljubljani med prvimi, ki so se posvečali razvoju turizma na Slovenskem, s soavtorjem Ferdom Jelencem pa sta napisala gostinski učbenik Serviranje. V svojih literarnih delih je obravnaval kmečko življenje ter ljudi v boju za preživetje v težavnih gospodarskih in političnih razmer. Znana je povest Višarska polena; prav tako povest Besede. Narte Velikonja je imel odklonilen odnos do komunizma, kar je poudarjal v številnih medvojnih nastopih. V zadnjih dneh vojne so nekateri njegovi otroci emigrirali, sam se pa zaradi invalidnosti in tudi preostalega dela družine ni hotel izseliti. Ob aretaciji so mu očitali, da je bil kot književnik, politik in uradnik v okupatorjevi službi in eden vidnejših idejnih voditeljev slovenskega fašizma. Junija 1945 so ga pred vojaškim sodiščem v Ljubljani obsodili na smrt z ustrelitvijo, zaplembo premoženja in trajno izgubo državljanskih pravic. Njegove knjige je oblast uvrstila na seznam prepovedanih knjig, zato so jih morali izločiti iz javnih knjižnic, zaradi pomanjkanja strokovnega gradiva je njegov učbenik Serviranje ostal na seznamu šolskih učbenikov, vendar so v knjigi počrnili vse omembe njegovega imena. Leta 2015 je Vrhovno sodišče Republike Slovenije izdalo odločbo, s katero je odpravilo sodbo revolucionarnega sodišča, ki je leta 1945 Narteja Velikonjo obsodilo na smrt. Rodil se je pred 130 leti v kraju Predmeja v sedanji občini Ajdovščina, ki se mu je takrat reklo Dol pri Otlici.
Skladatelj in gledališki organizator Danilo Bučar je po prvi svetovni vojni pomagal organizirati gledališče na Jesenicah, pred 100 leti pa je postal igralec, režiser in dirigent v Šentjakobskem gledališču v Ljubljani in tudi interpret šaljivih pesmi. Komponiral je predvsem zborovsko in gledališko glasbo, še danes pa so zelo priljubljeni njegovi samospevi in zborovske skladbe. Skladatelj in gledališki organizator Danilo Bučar – rodil se je leta 1896 v Črnomlju – je bil vrsto let po drugi svetovni vojni tudi urednik za zborovsko glasbo tedanjega Radia Ljubljana.
Graditelj železniške proge do Kočevja in Novega mesta Na Dunaju ustanovljeno Društvo Slovenija Ustanovitelj bolnišnice na Jezerskem
Zborovodja tržaških pevskih zborov Učitelj slikarstva v Münchnu Prvi habilitirani časnikar – univerzitetni učitelj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Bajke in povesti o Gorjancih« Ljudsko glasbeno izročilo kot skladateljeva opora Slovenija dobi drugo mednarodno letališče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dirigent na novo ustanovljene Slovenske filharmonije Primorski politik 19. stoletja Koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Soški vitez« Lojze Grozde - drugi slovenski blaženi Predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Predana otrokom in gledališkemu ustvarjanju Začetki kinematografije v Ljubljani Vrt spominov in tovarištva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mehki dramski sopran za klasične operne vloge Slovenski mojster filmske glasbe Štafetna palica kot poklon vladarju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naravoslovec in avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani Čebelarski učitelj praktik Poseben umetnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odličen oblikovalec ljudske komike Arhitekt pomembnih ljubljanskih stavb Elektrotehnik in Slovenski elektrotehniški slovar
Slikar in lutkovni ustvarjalec Akademski klub Vesna na Dunaju Slovenija 176. članica Organizacije združenih narodov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pregled zgodovine ljubljanskega meščanstva Avtor prvega domačega elektronskega mikroskopa Sopranistka mariborske operne hiše *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Rojstni dan učitelja čebelarstva: svetovni dan čebel Postojnski okrajni glavar za uveljavitev Postojnske jame Raziskovalka ljubljanskega baročnega kiparstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škofijski sedež se seli ob Dravi navzdol Bibliotekar in literarni zgodovinar Naslovna vloga v prvem slovenskem barvnem filmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pomembno ime slovenske opere Soustanovitelj Zadruge Elan v Begunjah »Papež 'ma vas rad« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vodilne slovenski raziskovalec metuljev svoje dobe »Pesem šolske sestre« Meteorolog in klimatolog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krompir po cesaričinem ukazu na njive in na krožnike Davorin Jenko zložil napev koračnice »Naprej, zastava Slave« Arhitekt v Združenih državah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vatroslav Oblak in začetki slovenističnega jezikoslovja Kako je Ljubljana dobila novo poštno poslopje Rado Simoniti – partizanski skladatelj in zborovodja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zakon o osnovni šoli in uresničevanje splošne šolske obveznosti Prvi predsednik Sadjarskega društva za Slovenijo Slovenija v Svetu Evrope
Francoski jezikoslovec preučeval slovenščino Spopad na Mali gori nad Ribnico na Dolenjskem Nejc Zaplotnik in Andrej Štremfelj na strehi sveta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Würtemberški mecen slovenskih protestantov Zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda Ustanovitev Slovenske kmečke zveze
Neveljaven email naslov