Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Pohorski bataljon dobi spomenik, »Danes grofje celjski in nikdar več«, Pesnik s Krasa
Leta 1897 se je na Planini pri Sevnici rodila pisateljica Ana Wambrechtsamer. V Mariboru je končala meščansko šolo in se vpisala na učiteljišče. Že v Celju je občutila napetosti med slovenskim in nemškim narodom, zato se je vse življenje trudila, da bi ju zbližala. Leta 1924 je postala poštna uslužbenka na Studencih, kjer je bila zaposlena tudi njena mati. Tedaj je postala literarno zelo dejavna. Ana Wambrechtsamer je avtorica znamenitega romana z naslovom: Danes grofje Celjski in nikdar več. Roman o celjskih grofih je nastajal od 1928 do 1932. Šele naslednje leto je Ani uspelo skleniti dogovor z graško založbo Leykam. Delo je izšlo tik pred njeno smrtjo v letu 1933 ter doživelo številne izdaje v nemškem in leta 1940 prvič v slovenskem jeziku. Za prevod je poskrbel prof. Niko Kuret. Na rojstni hiši v Planini so ji leta 1995 odkrili spominsko ploščo – reliefni portret delo Nikolaja Pirnata, tam pa je tudi njen kip, ki je delo Iva Vrečka.
Leta 1925 se je v Ponikvah pri Sežani rodil pesnik, pisatelj, urednik, prevajalec¬ italijanskih klasikov, politik in akademik Ciril Zlobec.***Posnetek Je povedal leta 2009. Ciril Zlobec je bil znan kot avtor liričnih, čustvenih pesmi. Prve je objavljal že med vojno. Leta 1953 je skupaj s Tonetom Pavčkom, Kajetanom Kovičem in Janezom Menartom izdal prvo svojo pesniško zbirko Pesmi štirih, ki je do danes doživela številne ponatise. Sledile so številne druge pesniške zbirke – od Pobeglega otroštva leta 1957 do izbora njegovih ljubezenskih pesmi z naslovom Ljubezen čudež duše in telesa, ki je izšla ob njegovi 90-letnici.
4. julij je bil v povojni Jugoslaviji državni praznik – dan borca, v spomin na poziv k začetku upora proti okupatorju. Na ta dan leta 1959 so pri Treh žebljih na Osankarici na Pohorju odkrili spomenik padlim borcem Pohorskega bataljona. Na slovesnosti se je zbralo približno 12 tisoč ljudi. Spomenik, delo akademskega kiparja Slavka Tihca in arhitekta Branka Kocmuta, je odkril generalpodpolkovnik Peter Stante Skala. Na spomeniku piše: »V boj za svobodo sveta ste šli kot ponosni junaki, venec je večno zelen – Pohorje vam spomenik«. Slavko Tihec je ustvaril bronasti telesi, ki z diagonalnimi linijami podajata še ne dokončno mirovanje. Arhitekt Branko Kocmut pa je s svojo premišljeno krožno kompozicijo, pri kateri gre za posnetek bojišča, ustvaril celosten spomeniški kompleks. Kot protiutež na prizorišču spomeniškega objekta so visoke smreke, edine avtentične in neme priče nekdanjega boja. Ob odkritju spomenika z njim v borčevskih vrstah niso bili najbolj zadovoljni, saj je bil menda premalo realističen.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Pohorski bataljon dobi spomenik, »Danes grofje celjski in nikdar več«, Pesnik s Krasa
Leta 1897 se je na Planini pri Sevnici rodila pisateljica Ana Wambrechtsamer. V Mariboru je končala meščansko šolo in se vpisala na učiteljišče. Že v Celju je občutila napetosti med slovenskim in nemškim narodom, zato se je vse življenje trudila, da bi ju zbližala. Leta 1924 je postala poštna uslužbenka na Studencih, kjer je bila zaposlena tudi njena mati. Tedaj je postala literarno zelo dejavna. Ana Wambrechtsamer je avtorica znamenitega romana z naslovom: Danes grofje Celjski in nikdar več. Roman o celjskih grofih je nastajal od 1928 do 1932. Šele naslednje leto je Ani uspelo skleniti dogovor z graško založbo Leykam. Delo je izšlo tik pred njeno smrtjo v letu 1933 ter doživelo številne izdaje v nemškem in leta 1940 prvič v slovenskem jeziku. Za prevod je poskrbel prof. Niko Kuret. Na rojstni hiši v Planini so ji leta 1995 odkrili spominsko ploščo – reliefni portret delo Nikolaja Pirnata, tam pa je tudi njen kip, ki je delo Iva Vrečka.
Leta 1925 se je v Ponikvah pri Sežani rodil pesnik, pisatelj, urednik, prevajalec¬ italijanskih klasikov, politik in akademik Ciril Zlobec.***Posnetek Je povedal leta 2009. Ciril Zlobec je bil znan kot avtor liričnih, čustvenih pesmi. Prve je objavljal že med vojno. Leta 1953 je skupaj s Tonetom Pavčkom, Kajetanom Kovičem in Janezom Menartom izdal prvo svojo pesniško zbirko Pesmi štirih, ki je do danes doživela številne ponatise. Sledile so številne druge pesniške zbirke – od Pobeglega otroštva leta 1957 do izbora njegovih ljubezenskih pesmi z naslovom Ljubezen čudež duše in telesa, ki je izšla ob njegovi 90-letnici.
4. julij je bil v povojni Jugoslaviji državni praznik – dan borca, v spomin na poziv k začetku upora proti okupatorju. Na ta dan leta 1959 so pri Treh žebljih na Osankarici na Pohorju odkrili spomenik padlim borcem Pohorskega bataljona. Na slovesnosti se je zbralo približno 12 tisoč ljudi. Spomenik, delo akademskega kiparja Slavka Tihca in arhitekta Branka Kocmuta, je odkril generalpodpolkovnik Peter Stante Skala. Na spomeniku piše: »V boj za svobodo sveta ste šli kot ponosni junaki, venec je večno zelen – Pohorje vam spomenik«. Slavko Tihec je ustvaril bronasti telesi, ki z diagonalnimi linijami podajata še ne dokončno mirovanje. Arhitekt Branko Kocmut pa je s svojo premišljeno krožno kompozicijo, pri kateri gre za posnetek bojišča, ustvaril celosten spomeniški kompleks. Kot protiutež na prizorišču spomeniškega objekta so visoke smreke, edine avtentične in neme priče nekdanjega boja. Ob odkritju spomenika z njim v borčevskih vrstah niso bili najbolj zadovoljni, saj je bil menda premalo realističen.
Prevajalec literature in filozofskih razprav Ustanovitelj oddelka za psihologijo Direktorica Inštituta za načrtovanje družine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alpski vršaci in njihova prvič izmerjena nadmorska višina Montiran politični proces razveljavljen po 44 letih Nacisti odvzeli staršem 650 otrok
Mejnik v razvoju ljubljanske drame Iz gledališča na politični sodni proces Vojna svetovnih razsežnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjige, ki so Slovence naučile brati Igralkina neposrednost in mladostni čar Gospodarstvenik razvije največje gumarsko podjetje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zasluge za ljubljansko univerzo Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah Začetnik astronomskega observatorija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
"Bukve za učenke porodničarstva" Vroče poletje leta 1916 ob Soči Zakon o mestnih občinah v nekdanji Dravski banovini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Satirik razjaril gospodo Sodobne geofizikalne metode Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arhitekt »malega nebotičnika« v Ljubljani »Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev« Uspehi z diatonično harmoniko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Osrednje ime naše predvojne statistike Ustanoviteljica otroškega oddelka klinike za bolezni ušes, nosu in grla v Ljubljani
Glasbenica in likovnica Partizansko letališče v Loški dolini Prvi povojni popis prebivalstva
Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Vis «Ave, triumphator!« Zborovodja in zbiratelj rožanskih ljudskih pesmi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vrtovčeva spodbuda Prešernu Eden od pobudnikov Narodnega sveta koroških Slovencev Naš utemeljitelj družboslovne smeri antropologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Komponiral po Župančičevih Basist Slovenskega okteta Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo
Doba čitalništva in prebujena narodna zavest Primorski prostovoljec v boju za meje Dve desetletji dirigent simfonikov naše RTV hiše *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najizrazitejši slovenski portretist svoje dobe Brigadni general z Mote pri Ljutomeru Operna primadona iz Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kipar, ki je ustvaril Prešernov spomenik v Ljubljani Utemeljitelj naše filmske publicistike Nosilec sodobne miselnosti in pristopa k alpinizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Metelčica – pozabljena slovenska pisava prve polovice 19. stoletja “O pregovorih in prilikah, še posebno slovenskih” Temeljni kamen za današnji Narodni in Prirodoslovni muzej Slovenije
Karikaturist ‒ žrtev resnice Požig Narodnega doma v Trstu Literarni pogled na vojni čas
Zadnja javna sodna usmrtitev na Slovenskem Edina zdravnica – najprej v Trstu, nato v Mariboru Etnomuzikolog na delu v Beneški Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Barbara Celjska ozaveščena in izobražena aristokratka Vrt domovinske flore Začetnik dveh glasbenih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov