Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Paketi UNRRA proti grozeči lakoti, slovenski jezik na prvo mesto, od lepotnega tekmovanja do filmske slave, začetnik slovenske spomeniške topografije
Leta 1868 so se v Mariboru na pobudo Frana Levstika zbrali štajerski in drugi slovenski voditelji in razpravljali o pripravah slovenskih taborov po tedanjem češkem vzoru. Za pisno propagando so določili lista Slovenski gospodar in Slovenski narod, že naslednji mesec, 9. avgusta, pa je bil v Ljutomeru prvi slovenski tabor. Na njem se je zbralo kakšnih sedem tisoč ljudi. Njihov predsednik je bil doktor Radoslav Razlag. Za edini uradni jezik so zahtevali slovenščino, vpeljali naj bi jo tudi v cerkev in bogoslovje, osnovna šola naj bi bila samo slovenska, pa tudi v srednjih šolah naj bi bil učni jezik slovenski, nemščina pa le učni predmet. Vsi Slovenci pa naj bi bili združeni v kronovini s svojim deželnim zborom.
Filmska igralka Ida Kravanja se je med svetovnima vojnama kot edina Slovenka uveljavila v evropskem filmu. Ko je leta 1926 v Zagrebu kandidirala za miss Jugoslavije, so jo opazili predstavniki družbe Ostermayer iz Berlina in jo povabili na poskusno snemanje. Še istega leta je debitirala z vlogo sobarice v filmu »Kaj otroci prikrivajo staršem«. Ob vstopu v svet filma si je tudi spremenila ime v Ita Rina. Njena igralska pot se je ves čas vzpenjala in dosegla vrhunec z glavno vlogo v filmu »Erotikon«, posnetem leta 1929. Z njim je dosegla priznanje kritike in mednarodni ugled. Utrdila ga je še z vlogami v filmih »Pomladno prebujenje«, »Kralj valčka«, »Valovi strasti« in drugimi. Svojo zadnjo vlogo je igrala v Bulajićevem filmu »Vojna« leta 1960. Ita Rina se je rodila na današnji dan leta 1907 v Divači.
Teolog in umetnostni zgodovinar Avguštin Stegenšek velja za enega od pionirjev slovenske umetnostne zgodovine in za začetnika slovenske spomeniške topografije. Lavantinska škofija mu je omogočila študij umetnostne zgodovine in arheologije v Rimu in Gradcu. Njegovi topografiji Dekanija Gornjegrajska iz leta 1905 in štiri leta starejša Konjiška dekanija pomenita začetek umetnostne topografije na Slovenskem. Žal mu je nadaljnje raziskave preprečila bolezen. Poleg starejše umetnosti ga je zanimala tudi sodobna likovna ustvarjalnost, za njeno promocijo je na pobudo lavantinskega škofa Ivana Napotnika in z njegovo finančno podporo leta 1914 začel izdajati revijo Ljubitelj krščanske umetnosti, prvo slovensko periodično publikacijo s področja likovne umetnosti, ki jo je tudi urejal in napisal večino člankov, žal pa je zaradi vojne izšel le en letnik. V zadnjem obdobju se je ukvarjal s preučevanjem topografije starega Jeruzalema ter z novo biblijsko eksegezo. Teolog in umetnostni zgodovinar Avguštin Stegenšek se je rodil leta 1875 v Tevčah nad Laškim.
Leta 1945 je v tržaško pristanišče priplula prva ameriška ladja ob pomoči Uprave Združenih narodov za pomoč in obnovo s kratico UNRRA. Šlo je za pakete s hrano, ki jih je bilo prepovedano prodajati. Poleg mleka v prahu, konzerv z mesom, oranžno-rdečega topljenega sira in drugih trajnih živil so bile v njih tudi pločevinke ananasovega soka, v našem okolju tedaj skoraj popolnoma neznanega. Slovencem so ti paketi s hrano ostali v lepem spominu, saj so jih rešili lakote, ki je grozila tudi pozneje, leta 1946, ko je bil v Jugoslaviji zaradi suše izjemno slab pridelek pšenice. Posebno pozornost in številne šaljive opombe pa je vzbujalo do tedaj neznano živilo – jajca v prahu, ki so ga v čast tedanjemu predsedniku Harryju Trumanu poimenovali kar Trumanova jajca. Naši muzeji še danes hranijo vsebino paketov Uprave Združenih narodov za pomoč in obnovo – med njimi tudi Muzej novejše zgodovine v Ljubljani.
6266 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Paketi UNRRA proti grozeči lakoti, slovenski jezik na prvo mesto, od lepotnega tekmovanja do filmske slave, začetnik slovenske spomeniške topografije
Leta 1868 so se v Mariboru na pobudo Frana Levstika zbrali štajerski in drugi slovenski voditelji in razpravljali o pripravah slovenskih taborov po tedanjem češkem vzoru. Za pisno propagando so določili lista Slovenski gospodar in Slovenski narod, že naslednji mesec, 9. avgusta, pa je bil v Ljutomeru prvi slovenski tabor. Na njem se je zbralo kakšnih sedem tisoč ljudi. Njihov predsednik je bil doktor Radoslav Razlag. Za edini uradni jezik so zahtevali slovenščino, vpeljali naj bi jo tudi v cerkev in bogoslovje, osnovna šola naj bi bila samo slovenska, pa tudi v srednjih šolah naj bi bil učni jezik slovenski, nemščina pa le učni predmet. Vsi Slovenci pa naj bi bili združeni v kronovini s svojim deželnim zborom.
Filmska igralka Ida Kravanja se je med svetovnima vojnama kot edina Slovenka uveljavila v evropskem filmu. Ko je leta 1926 v Zagrebu kandidirala za miss Jugoslavije, so jo opazili predstavniki družbe Ostermayer iz Berlina in jo povabili na poskusno snemanje. Še istega leta je debitirala z vlogo sobarice v filmu »Kaj otroci prikrivajo staršem«. Ob vstopu v svet filma si je tudi spremenila ime v Ita Rina. Njena igralska pot se je ves čas vzpenjala in dosegla vrhunec z glavno vlogo v filmu »Erotikon«, posnetem leta 1929. Z njim je dosegla priznanje kritike in mednarodni ugled. Utrdila ga je še z vlogami v filmih »Pomladno prebujenje«, »Kralj valčka«, »Valovi strasti« in drugimi. Svojo zadnjo vlogo je igrala v Bulajićevem filmu »Vojna« leta 1960. Ita Rina se je rodila na današnji dan leta 1907 v Divači.
Teolog in umetnostni zgodovinar Avguštin Stegenšek velja za enega od pionirjev slovenske umetnostne zgodovine in za začetnika slovenske spomeniške topografije. Lavantinska škofija mu je omogočila študij umetnostne zgodovine in arheologije v Rimu in Gradcu. Njegovi topografiji Dekanija Gornjegrajska iz leta 1905 in štiri leta starejša Konjiška dekanija pomenita začetek umetnostne topografije na Slovenskem. Žal mu je nadaljnje raziskave preprečila bolezen. Poleg starejše umetnosti ga je zanimala tudi sodobna likovna ustvarjalnost, za njeno promocijo je na pobudo lavantinskega škofa Ivana Napotnika in z njegovo finančno podporo leta 1914 začel izdajati revijo Ljubitelj krščanske umetnosti, prvo slovensko periodično publikacijo s področja likovne umetnosti, ki jo je tudi urejal in napisal večino člankov, žal pa je zaradi vojne izšel le en letnik. V zadnjem obdobju se je ukvarjal s preučevanjem topografije starega Jeruzalema ter z novo biblijsko eksegezo. Teolog in umetnostni zgodovinar Avguštin Stegenšek se je rodil leta 1875 v Tevčah nad Laškim.
Leta 1945 je v tržaško pristanišče priplula prva ameriška ladja ob pomoči Uprave Združenih narodov za pomoč in obnovo s kratico UNRRA. Šlo je za pakete s hrano, ki jih je bilo prepovedano prodajati. Poleg mleka v prahu, konzerv z mesom, oranžno-rdečega topljenega sira in drugih trajnih živil so bile v njih tudi pločevinke ananasovega soka, v našem okolju tedaj skoraj popolnoma neznanega. Slovencem so ti paketi s hrano ostali v lepem spominu, saj so jih rešili lakote, ki je grozila tudi pozneje, leta 1946, ko je bil v Jugoslaviji zaradi suše izjemno slab pridelek pšenice. Posebno pozornost in številne šaljive opombe pa je vzbujalo do tedaj neznano živilo – jajca v prahu, ki so ga v čast tedanjemu predsedniku Harryju Trumanu poimenovali kar Trumanova jajca. Naši muzeji še danes hranijo vsebino paketov Uprave Združenih narodov za pomoč in obnovo – med njimi tudi Muzej novejše zgodovine v Ljubljani.
Slikarka in arhitekt – zasebno in ustvarjalno z roko v roki Ustanovitev Narodnega sveta za Štajersko Začetki skupine Laibach in … »nastop – ki ga ni bilo«
Vzpon celjske plemiške rodbine »Avstrijski Rembrandt« in njegova dela na Slovenskem Pobudnik novih diagnostičnih postopkov v interni medicini
Samostan Stična – zibelka verskega in kulturnega življenja Nemec, ki se je bojeval za narodne pravice Slovencev Spodbuda planinstvu v Idriji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Deželne barve: bela, modra in rdeča Slovensko-koroški okrajni šolski nadzornik za manjšinsko šolo Brezčasna ustvarjalnost dramatika v zdravniškem poklicu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Glas Mojčine pesmi iz prvega filma o Kekcu Radoslava Premrl: »Moj brat Janko - Vojko« Mariborski tovarnar – rešitelj Judov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj, ki se je približal ljudskemu občutju Povesti o razkroju patriarhalnega življenja Strokovnjak za geotehnična vprašanja
Tržaško-koprski škof in jezikoslovec Gradbenik o trajnosti materiala in konstrukcij Operna pevka in pedagoginja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najstarejša ohranjena gledališka stavba na Slovenskem Ljubljanski župan – prvi jugoslovanski diplomat v Pragi Raziskovalec glasbene teorije in vzgoje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Politik in javni delavec mora biti gmotno neodvisen« Prva kmetijska šola s slovenskim učnim jezikom 56 let po prvi Slovenija dobi drugo univerzo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik raziskovalec Kamniško - Savinjskih Alp Trpljenje primorskega ljudstva v literaturi Nacisti razglasijo Pohorje za zaprto območje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Otomanska nevarnost z dunajske smeri Zborovodja slovenskih študentov v Gradcu Zoper elektrarno, ki bi potopila 9 kilometrov doline Soče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dan vrnitve Primorske k matični domovini Čitalnica pri tržaškem Svetem Jakobu Bled gosti prvi festival jugoslovanskega jazza *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Herbarij z dva tisoč rastlinami Prvi zemljevid slovenskih narečij Zdravniška pot od Gorice do San Francisca
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Potomec bošnjaških ubežnikov – hrvaški svetniški kandidat V 20-ih letih posneli 21 celovečernih filmov Pomembna odkritja zdravnika iz Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vojni minister Avstro-ogrske monarhije Prva letalska nesreča civilnega letala pri nas Besedila za več kot 600 skladb *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca Zoolog, ki je odkopaval néveljskega mamuta Partizanski pevski zbor na turneji po zavezniških bazah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skrb za slovenske izseljence v Latinski Ameriki Polemike glede razgaljene muze nad Prešernovo glavo “Ali res mora kmet samo ubogati?” *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnica in žensko vprašanje Strokovnjak za komunistične države v Kongresni knjižnici v Washingtonu Ena največjih kemičnih tovarn na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od Knafljevega štipendista do diplomata Na ljubljanskem in tržaškem odru Prvi življenjepis škofa Slomška *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov