Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Oton Jugovec (1921-1987) eno osrednjih imen povojne slovenske arhitekture, bibliografija slovenskih časnikov in časopisov, režiser radijskih iger, partizanski napad na Lož

19. oktobra 1876 se je v Ledineku pri Sveti Ani v Slovenskih goricah rodil literarni zgodovinar, leksikograf in bibliograf Janko Šlebinger. Po gimnaziji v Mariboru je na Dunaju študiral slavistiko in germanistiko. V letih od 1927 do 1946 je bil ravnatelj Študijske, pozneje Univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Že med študijem se je usmeril v bibliografijo in leta 1907 izdal knjigo "Slovenska bibliografija", ki velja za njegovo najpomembnejše delo. Pozneje je objavljal posamezne strokovne in osebne bibliografije ter med drugim napisal bibliografijo slovenskih časnikov in časopisov. Janko Šlebinger je bil tudi eden izmed urednikov Slovenskega bibliografskega leksikona. Napisal je vrsto prispevkov, zlasti o štajerskih in prekmurskih piscih, poleg tega pa je uredil zbrane spise Podlimbarskega in nekaj knjig drugih slovenskih klasikov.

Arhitekt Oton Jugovec je bil pred vojno vodja džezovskega orkestra »Veseli berači«, eden prvih povojnih dopisnikov jugoslovanske tiskovne agencije Tanjug iz Gorice, pa tudi eden prvih prejemnikov štipendije češkoslovaške vlade za študij arhitekture v Pragi. Po vrnitvi v domovino leta 1948 je študij nadaljeval v Ljubljani, tam je tudi diplomiral. Izhodišče njegove arhitekture sta racionalizem in stroga podreditev sodobni konstrukcijski logiki; v takem purističnem slogu je leta 1960 zasnoval bencinsko črpalko v Kopru. Reaktorski center v Pódgorici pri Ljubljani, ki ga je projektiral leto pozneje, pa kaže inventivno oblikovanje prostora ter s stilizirano gobasto obsekano obliko reaktorja občutek za material in arhitekturno simboliko. Načrtoval je tudi Kulturni dom španskih borcev v Ljubljani; ta zgradba iz leta 1980 s poudarjenim vhodom in stopniščem ter skrbno obdelavo strukture zunanjih sten kaže odmeve postmodernizma. *Posnetek Arhitekt Oton Jugovec, prejemnik Plečnikove in Prešernove nagrade, se je rodil pred sto leti (1921.) v Radljah ob Dravi.

Dramatik, režiser in igralec Marjan Marinc je med drugo svetovno vojno deloval v partizanskem gledališču, bil do leta 1955 režiser v novosadski operi, potem pa do leta 1975 urednik zabavnih oddaj in režiser pri Radiu Ljubljana. Med vojno je pisal skeče, po vojni pa komedije; igrali so jih predvsem v amaterskih gledališčih. Nekatere njegove radijske igre za otroke so izvajale tudi tuje radijske postaje. Tako je zvenel kot pripovedovalec v Prigodah Lažnivega kljukca: *Posnetek Leta 1989 je prejel Ježkovo nagrado. Marjan Marinc se je rodil pred sto leti (1921.) v Kamniku.

Na večer 19. oktobra pred 80-imi leti so borci dela krimskega partizanskega bataljona pod vodstvom poročnika jugoslovanske kraljeve vojske, 26-letnega Ljuba Šercerja, napadli italijansko okupacijsko posadko v Ložu. Poleg poveljnika postojanke so zajeli tudi večjo količino orožja, streliva in vojaške opreme. Nekoliko pozneje je drugi del bataljona napadel skladišče razstreliva v naselju Bezulják. Napad na Lož je vzbudil zelo veliko pozornost, saj se je s poročilom seznanilo tudi najvišje italijansko vojaško in politično vodstvo. Italijani so v povračilo zajeli več deset vaščanov Loža in Bezuljáka, nekatere so pozneje izpustili, druge pa poslali v ljubljanske zapore. Novembra istega leta so ob pomoči izdaje ujeli Ljuba Šercerja in še nekaj drugih borcev ter jih na procesu obsodili na smrtne ali dolge zaporne kazni. To je bil eden prvih večjih napadov na italijanske okupacijske sile v prvem letu vojne v tedanji Ljubljanski pokrajini.