Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

30. oktober - zadnja izvršena smrtna obsodba pri nas

26.10.2022


Boljši prevajalec kot pesnik

Začetki narodnega doma v Trstu

Naj športnik Slovenije vseh časov

Pesnik, dramatik in prevajalec Anton Funtek je bil v letih od 1891 do 1894 urednik Ljubljanskega zvona, nato pa do leta 1918 tedanjega Laibacher Zeitunga. Bil je učitelj na številnih slovenskih šolah in tudi profesor na ljubljanskem učiteljišču. Kot pesnik je pripadal formalistični pesniški šoli, ki so jo člani moderne zavračali, saj so pogrešali "gorak čut in živo barvo". Njegova zbirka meditativne lirike  Izbrane pesmi je doživela odpor – predvsem pri predstavnikih  moderne,  pomembnejši kot pesnik in dramatik pa je bil Funtek kot prevajalec, zlasti Shake­spearjevega Kralja Leara, 1. dela Goethejevega Fausta  in Haupt­mannovega Potopljenega zvona. Anton Funtek se je rodil pred 160 leti (1862) v Ljubljani.

 

Leta 1900 so predstavniki tržaških Slovencev prejeli odobrena pravila Društva Narodni dom, ki je takoj začelo priprave na graditev osrednjega kulturnega središča v mestu, kakršnega so tedaj že imela nekatera druga mesta na slovenskem etničnem ozemlju. Za uresničitev projekta, ki so ga zaupali arhitektu Maksu Fabianiju, so zbirali sredstva na političnih shodih in prireditvah. Tržaška posojilnica in hranilnica je kupila parcelo in pred 120 leti (1902) so se začela dela, ki so se končala dve leti pozneje. Dograditev je bila velik dogodek za tržaške Slovence, vendar osrednje manifestacije in slovesnega odprtja niso pripravili. Od avgusta 1904 so se zvrstila odprtja posameznih delov doma. Tako se je 24. avgusta vselila v svoje prostore Tržaška posojilnica in hranilnica, lastnica stavbe. 12. oktobra je bilo odprtje hotela, restavracije in kavarne. 10. decembra je sledilo odprtje prostorov Slovanske čitalnice in 15. decembra še velike dvorane. 13. julija 1920 so Narodni dom požgale italijanske fašistične in nacionalistične skupine. Stavbo so bili pozneje prisiljeni prodati. Italijanska vlada je z dekretom slovenski narodni skupnosti vrnila Narodni dom v Trstu. To se je zgodilo dobro leto po podpisu memoranduma, s katerim je bilo ob stoletnici požiga dogovorjeno, da se Narodni dom vrne.

 

Franc Rihtarič iz Očéslavcev pri Gornji Radgoni naj bi v petdesetih letih prejšnjega stoletja storil približno sedemdeset kaznivih dejanj, od katerih je bilo največ ropov. Skupaj naj bi si prilastil za tri milijone tedanjih dinarjev premoženja. Poleg tega so mu očitali tudi protidržavno delovanje, saj so ga označili za gorečega protikomunista in delomrzneža. Najhujši zločin pa je bil uboj miličnika Alojza Bartola avgusta 1955 na radgonskem mostu. Po uboju je pobegnil v Avstrijo, kjer so ga prijeli, vendar ga niso vrnili v Jugoslavijo. Med premestitvijo v graške zapore je z drvečega vlaka ušel avstrijskim policistom. Spet se je vrnil domov, kjer si je zaradi številnih potegavščin in podvigov, s katerimi je mučil svoje zasledovalce, pridobil številne simpatije. Leta 1958 so ga prijeli in pozneje v Mariboru obsodili na smrt z ustrelitvijo. Obsodbo so izvršili v zgodnjem jutru 30. oktobra 1959 v gramozni jami na Dravskem polju nekje med Hočami in Slivnico. Franc Rihtarič je bil zadnji obsojenec na Slovenskem, nad katerim so izvršili smrtno kazen. Star je bil 30 let.

 

Leta 2007 je Multimedijski center RTV Slovenija pripravil akcijo "Naj športnik Slovenije vseh časov«. Ta naziv je pripadel olimpioniku Leonu Štuklju, ki je prejel kar 35 odstotkov od skupno 8.029 glasov. Drugo mesto je pripadlo veslaču Iztoku Čopu, tretje pa hokejistu Anžetu Kopitarju. Leta 1898 v Novem mestu rojeni Leon Štukelj je v bogati športni karieri osvojil šest medalj na olimpijskih igrah, od tega tri zlate, eno srebrno in dve bronasti. Svetovni javnosti se je predstavil leta 1996 na odprtju olimpijskih iger v Atlanti *Posnetek . Takrat je navdušil občinstvo na stadionu in več milijonov gledalk in gledalcev pred malimi zasloni.

*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi  dragoceni posnetki  ohranjeni v arhivu Radia Slovenija*


Na današnji dan

6259 epizod

Na današnji dan

6259 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

30. oktober - zadnja izvršena smrtna obsodba pri nas

26.10.2022


Boljši prevajalec kot pesnik

Začetki narodnega doma v Trstu

Naj športnik Slovenije vseh časov

Pesnik, dramatik in prevajalec Anton Funtek je bil v letih od 1891 do 1894 urednik Ljubljanskega zvona, nato pa do leta 1918 tedanjega Laibacher Zeitunga. Bil je učitelj na številnih slovenskih šolah in tudi profesor na ljubljanskem učiteljišču. Kot pesnik je pripadal formalistični pesniški šoli, ki so jo člani moderne zavračali, saj so pogrešali "gorak čut in živo barvo". Njegova zbirka meditativne lirike  Izbrane pesmi je doživela odpor – predvsem pri predstavnikih  moderne,  pomembnejši kot pesnik in dramatik pa je bil Funtek kot prevajalec, zlasti Shake­spearjevega Kralja Leara, 1. dela Goethejevega Fausta  in Haupt­mannovega Potopljenega zvona. Anton Funtek se je rodil pred 160 leti (1862) v Ljubljani.

 

Leta 1900 so predstavniki tržaških Slovencev prejeli odobrena pravila Društva Narodni dom, ki je takoj začelo priprave na graditev osrednjega kulturnega središča v mestu, kakršnega so tedaj že imela nekatera druga mesta na slovenskem etničnem ozemlju. Za uresničitev projekta, ki so ga zaupali arhitektu Maksu Fabianiju, so zbirali sredstva na političnih shodih in prireditvah. Tržaška posojilnica in hranilnica je kupila parcelo in pred 120 leti (1902) so se začela dela, ki so se končala dve leti pozneje. Dograditev je bila velik dogodek za tržaške Slovence, vendar osrednje manifestacije in slovesnega odprtja niso pripravili. Od avgusta 1904 so se zvrstila odprtja posameznih delov doma. Tako se je 24. avgusta vselila v svoje prostore Tržaška posojilnica in hranilnica, lastnica stavbe. 12. oktobra je bilo odprtje hotela, restavracije in kavarne. 10. decembra je sledilo odprtje prostorov Slovanske čitalnice in 15. decembra še velike dvorane. 13. julija 1920 so Narodni dom požgale italijanske fašistične in nacionalistične skupine. Stavbo so bili pozneje prisiljeni prodati. Italijanska vlada je z dekretom slovenski narodni skupnosti vrnila Narodni dom v Trstu. To se je zgodilo dobro leto po podpisu memoranduma, s katerim je bilo ob stoletnici požiga dogovorjeno, da se Narodni dom vrne.

 

Franc Rihtarič iz Očéslavcev pri Gornji Radgoni naj bi v petdesetih letih prejšnjega stoletja storil približno sedemdeset kaznivih dejanj, od katerih je bilo največ ropov. Skupaj naj bi si prilastil za tri milijone tedanjih dinarjev premoženja. Poleg tega so mu očitali tudi protidržavno delovanje, saj so ga označili za gorečega protikomunista in delomrzneža. Najhujši zločin pa je bil uboj miličnika Alojza Bartola avgusta 1955 na radgonskem mostu. Po uboju je pobegnil v Avstrijo, kjer so ga prijeli, vendar ga niso vrnili v Jugoslavijo. Med premestitvijo v graške zapore je z drvečega vlaka ušel avstrijskim policistom. Spet se je vrnil domov, kjer si je zaradi številnih potegavščin in podvigov, s katerimi je mučil svoje zasledovalce, pridobil številne simpatije. Leta 1958 so ga prijeli in pozneje v Mariboru obsodili na smrt z ustrelitvijo. Obsodbo so izvršili v zgodnjem jutru 30. oktobra 1959 v gramozni jami na Dravskem polju nekje med Hočami in Slivnico. Franc Rihtarič je bil zadnji obsojenec na Slovenskem, nad katerim so izvršili smrtno kazen. Star je bil 30 let.

 

Leta 2007 je Multimedijski center RTV Slovenija pripravil akcijo "Naj športnik Slovenije vseh časov«. Ta naziv je pripadel olimpioniku Leonu Štuklju, ki je prejel kar 35 odstotkov od skupno 8.029 glasov. Drugo mesto je pripadlo veslaču Iztoku Čopu, tretje pa hokejistu Anžetu Kopitarju. Leta 1898 v Novem mestu rojeni Leon Štukelj je v bogati športni karieri osvojil šest medalj na olimpijskih igrah, od tega tri zlate, eno srebrno in dve bronasti. Svetovni javnosti se je predstavil leta 1996 na odprtju olimpijskih iger v Atlanti *Posnetek . Takrat je navdušil občinstvo na stadionu in več milijonov gledalk in gledalcev pred malimi zasloni.

*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi  dragoceni posnetki  ohranjeni v arhivu Radia Slovenija*


13.07.2023

22. julij - Jakob Zadravec (1873) predsednik Združenja obrtnikov dravske banovine.

Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Osrednje ime naše predvojne statistike Ustanoviteljica otroškega oddelka klinike za bolezni ušes, nosu in grla v Ljubljani


13.07.2023

21. julij - Rado Kušej (1875) eden klasikov slovenske pravne vede

Glasbenica in likovnica Partizansko letališče v Loški dolini Prvi povojni popis prebivalstva


20.07.2023

20. julij - 100 let od velike stavke v rudnikih Trboveljske premogokopne družbe

Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Vis «Ave, triumphator!« Zborovodja in zbiratelj rožanskih ljudskih pesmi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.07.2023

19. julij - pred 100 leti se je rodil Marijan Amalietti, arhitekt, karikaturist, ilustrator in stripar

Vrtovčeva spodbuda Prešernu Eden od pobudnikov Narodnega sveta koroških Slovencev Naš utemeljitelj družboslovne smeri antropologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.07.2023

18. julij - pred 100 leti se je rodil skladatelj Franc Lampret

Komponiral po Župančičevih Basist Slovenskega okteta Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo


13.07.2023

17. julij - Herman Vogel (1941) pesnik trpkega sveta bolečine

Doba čitalništva in prebujena narodna zavest Primorski prostovoljec v boju za meje Dve desetletji dirigent simfonikov naše RTV hiše *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.07.2023

16. julij - zakon o univerzi v Ljubljani (1919)

Najizrazitejši slovenski portretist svoje dobe Brigadni general z Mote pri Ljutomeru Operna primadona iz Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.07.2023

15. julij - prve slovenske planinske postojanke (1894)

Kipar, ki je ustvaril Prešernov spomenik v Ljubljani Utemeljitelj naše filmske publicistike Nosilec sodobne miselnosti in pristopa k alpinizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.07.2023

14. julij - Mirko Borotschnik (1953) prvi koroški Slovenec na položaju državnega tožilca

Metelčica – pozabljena slovenska pisava prve polovice 19. stoletja “O pregovorih in prilikah, še posebno slovenskih” Temeljni kamen za današnji Narodni in Prirodoslovni muzej Slovenije


07.07.2023

13. julij - Božji služabnik Jakob Ukmar (1878)

Karikaturist ‒ žrtev resnice Požig Narodnega doma v Trstu Literarni pogled na vojni čas


07.07.2023

12. julij - 100 letnica rojstva pesnika in prevajalca Petra Levca

Zadnja javna sodna usmrtitev na Slovenskem Edina zdravnica – najprej v Trstu, nato v Mariboru Etnomuzikolog na delu v Beneški Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.07.2023

11. julij - pred 100 leti se je rodil Lojze Bolta, arheolog na Rifniku

Barbara Celjska ozaveščena in izobražena aristokratka Vrt domovinske flore Začetnik dveh glasbenih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.07.2023

10. julij - Slavko Tihec (1928) inovator v slovenskem kiparstvu in grafiki

Za izboljšanje kakovosti glasbene vzgoje Ustanovitelj otroškega in mladinskega pevskega zbora našega radia Slovenska skupščina sprejela Brionsko deklaracijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.07.2023

9. julij - Josipina Urbančič Turnograjska (1833), prva slovenska pesnica

Kako je mariborsko sodišče začelo uradovati v slovenščini ? Tigrovec in vojaški obveščevalec Prekmurje pripade Kraljevini SHS


01.07.2023

8. julij - Edo Mihevc (1891) Plečnikov diplomant in partizanski poveljnik

Prvi ban Dravske banovine Igralka in pevka z izrazitim občutkom za humor Prekmurje k južnoslovanski državi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.07.2023

7. julij - pred 100 leti se je rodila slikarka in ilustratorka Roža Piščanec

Slovenski jezik na prvo mesto Od lepotnega tekmovanja do filmske slave Za mlade z realistično likovno govorico S paketi UNRRA proti lakoti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.07.2023

6. julij - Jakob Aljaž (1845) skladatelj in duhovnik, ki je kupil vrh Triglava

Slovenski portretist rimske šole Diplomat v prizadevanjih za pravične meje Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.07.2023

5. julij - pred 100 leti se je rodil krasoslovec Ivan Gams

Dvorni slikar, marinist in orientalist Časopis, ki je utrjeval enotnost slovenskega jezika Predstavnik ekspresionističnega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.07.2023

4. julij - spomenik Pohorskemu bataljonu (1954)

»Danes grofje celjski in nikdar več« Pesnik s Krasa "Utrudil sem se podobe svojega plemena in se izselil." *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.07.2023

3. julij - Janez Lenassi (1927), kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja

Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Prekmurski industrialec – žrtev povojnega nasilja Dan slovenskih rudarjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 24 od 313
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov