Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Šolstvo postane državna zadeva
Najdba negovskih čelad
Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Sveti Viktorin Ptujski je bil prvi ptujski škof in najstarejši latinski razlagalec Svetega pisma. Škofovsko službo v tedanjem mestu Poetovio je opravljal v obdobju rimskega preganjanja kristjanov v 2. polovici 3. stoletja in je bil takrat eden redkih, ki so literarno ustvarjali. O njem vemo zelo malo, v antični dobi naj bi veljal celo za preroka, ga pa štejemo za začetnika književnosti v naših krajih, saj je bil na zdajšnjem slovenskem ozemlju prvi latinsko pišoči avtor. Rodil se je okoli leta 250, domnevno v rimskem Poetoviu, na današnjem Ptuju, ki so ga Rimljani zavzeli okoli leta 15 pred našim štetjem. Iz njegovega pisanja je očitno, da je poznal vojaško in pravno izrazoslovje; kaže, da je izviral iz plemstva, in to mu je olajšalo pot do poznejšega škofovstva. Pomen Viktorinovega dela ‒ štejemo ga za prvega latinskega razlagalca Svetega pisma ‒ izkazuje njegova razširjenost v 4. in 5. stoletju. Omogoča nam uvid v osebnost nekega zahodnega cerkvenega dostojanstvenika konec 3. stoletja, hkrati pa predstavlja izjemen dokument o življenju ene izmed krščanskih skupnosti srednje Evrope, ki so jo barbarski vpadi v 5. stoletju uničili. Najbolj verodostojne podatke o Viktorinu in njegovem delu je ohranil sveti Hieronim, ilirski krščanski duhovnik in apologet, ki je cenil njegovo učenost, teološko delo, predvsem pa njegovo mučeniško smrt – domnevno na današnji dan leta 303.
Vse tja do srede 18. stoletja je šola veljala za cerkveno ustanovo, za katero se država skoraj ni menila. Posvetne oblasti so se zanjo začele zanimati šele v obdobju prosvetljenega absolutizma in tako je z ukazom cesarice Marije Terezije leta 1770 šolstvo postalo državna zadeva. V naših deželah je dobro utemeljen predlog o organizaciji in izvedbi šolstva pripravil Blaž Kumerdej in dunajska vlada se je odločila, da v Ljubljani ustanovi normalko. Ko je magistrat popisal vse dečke, stare od deset do trinajst let, se je na današnji dan leta 1775 začel pouk, in sicer v vseh štirih razredih hkrati. Vpisanih je bilo 120 učencev, od teh dvajset Nemcev. Toda pokazalo se je, da je bil ta način zelo slab. V višje razrede so namreč sprejeli otroke, ki niso dokončali nižjih, znanje je bilo različno, pa tudi učni jezik je bila nemščina, ki je niso razumeli. Cesaričin odposlanec je preučil vzroke za neuspeh in zahteval ustanovitev pomožnega razreda za učence, ki ne obvladajo nemščine, od glavarja in knezoškofa pa je zahteval več zanimanja za napredovanje šolstva. A tudi potem se ni prav hitro in uspešno razvijalo; leta 1781 je namreč vse šole v naših deželah obiskovalo le 900 dečkov in 202 deklici.
Med krčenjem gozda je na svoji posesti pri Ženjaku v bližini Bendikta v Slovenskih goricah Jurij Slaček novembra1811 izkopal zanimivo arheološko najdbo, ki ji danes rečemo Negovske čelade. Odkritih je bilo 26 primerkov, ki po obliki sodijo v skupino etruščanskih čelad. Najdba je bila prodana mariborskemu orožarju Denzlu, nato pa so jo poslali v graški muzej Joanneum in v Kabinet za numizmatiko in starine na Dunaju. Bronaste negovske čelade sodijo v čas od leta 450 do 350 pred našim štetjem ali v sklepno obdobje halštatske in začetek latenske kulture. Posebej zanimiv je napis na eni od njih. Od 26-ih najdenih čelad je v Narodnem muzeju Slovenije shranjena le ena. Med sondiranjem zemljišča v času druge svetovne vojne pa ni bilo novih najdb.
Slikarka in grafičarka Elda Piščanec je ena tistih naših likovnih umetnic, ki so v obdobju med svetovnima vojnama brez dvoma oblikovale svojevrstne in zanimive opuse umetniških del in z njimi zaznamovale našo likovno umetnost. Rodila se je na današnji dan leta 1897 v Trstu. V Ljubljani je obiskovala licej in obrtno šolo, nato pa se je zaposlila kot poštna uradnica in se hkrati zasebno učila slikarstva pri mojstru Rihardu Jakopiču. Pozneje je odšla na umetnostno akademijo v Zagreb in Firence, v Parizu pa se je specializirala za tehniko cerkvenega slikarstva. Posebno mesto v slikanju Elde Piščanec sta imela tihožitje in portret. Pri portretu je dajala velik poudarek psihološkemu niansiranju.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Šolstvo postane državna zadeva
Najdba negovskih čelad
Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Sveti Viktorin Ptujski je bil prvi ptujski škof in najstarejši latinski razlagalec Svetega pisma. Škofovsko službo v tedanjem mestu Poetovio je opravljal v obdobju rimskega preganjanja kristjanov v 2. polovici 3. stoletja in je bil takrat eden redkih, ki so literarno ustvarjali. O njem vemo zelo malo, v antični dobi naj bi veljal celo za preroka, ga pa štejemo za začetnika književnosti v naših krajih, saj je bil na zdajšnjem slovenskem ozemlju prvi latinsko pišoči avtor. Rodil se je okoli leta 250, domnevno v rimskem Poetoviu, na današnjem Ptuju, ki so ga Rimljani zavzeli okoli leta 15 pred našim štetjem. Iz njegovega pisanja je očitno, da je poznal vojaško in pravno izrazoslovje; kaže, da je izviral iz plemstva, in to mu je olajšalo pot do poznejšega škofovstva. Pomen Viktorinovega dela ‒ štejemo ga za prvega latinskega razlagalca Svetega pisma ‒ izkazuje njegova razširjenost v 4. in 5. stoletju. Omogoča nam uvid v osebnost nekega zahodnega cerkvenega dostojanstvenika konec 3. stoletja, hkrati pa predstavlja izjemen dokument o življenju ene izmed krščanskih skupnosti srednje Evrope, ki so jo barbarski vpadi v 5. stoletju uničili. Najbolj verodostojne podatke o Viktorinu in njegovem delu je ohranil sveti Hieronim, ilirski krščanski duhovnik in apologet, ki je cenil njegovo učenost, teološko delo, predvsem pa njegovo mučeniško smrt – domnevno na današnji dan leta 303.
Vse tja do srede 18. stoletja je šola veljala za cerkveno ustanovo, za katero se država skoraj ni menila. Posvetne oblasti so se zanjo začele zanimati šele v obdobju prosvetljenega absolutizma in tako je z ukazom cesarice Marije Terezije leta 1770 šolstvo postalo državna zadeva. V naših deželah je dobro utemeljen predlog o organizaciji in izvedbi šolstva pripravil Blaž Kumerdej in dunajska vlada se je odločila, da v Ljubljani ustanovi normalko. Ko je magistrat popisal vse dečke, stare od deset do trinajst let, se je na današnji dan leta 1775 začel pouk, in sicer v vseh štirih razredih hkrati. Vpisanih je bilo 120 učencev, od teh dvajset Nemcev. Toda pokazalo se je, da je bil ta način zelo slab. V višje razrede so namreč sprejeli otroke, ki niso dokončali nižjih, znanje je bilo različno, pa tudi učni jezik je bila nemščina, ki je niso razumeli. Cesaričin odposlanec je preučil vzroke za neuspeh in zahteval ustanovitev pomožnega razreda za učence, ki ne obvladajo nemščine, od glavarja in knezoškofa pa je zahteval več zanimanja za napredovanje šolstva. A tudi potem se ni prav hitro in uspešno razvijalo; leta 1781 je namreč vse šole v naših deželah obiskovalo le 900 dečkov in 202 deklici.
Med krčenjem gozda je na svoji posesti pri Ženjaku v bližini Bendikta v Slovenskih goricah Jurij Slaček novembra1811 izkopal zanimivo arheološko najdbo, ki ji danes rečemo Negovske čelade. Odkritih je bilo 26 primerkov, ki po obliki sodijo v skupino etruščanskih čelad. Najdba je bila prodana mariborskemu orožarju Denzlu, nato pa so jo poslali v graški muzej Joanneum in v Kabinet za numizmatiko in starine na Dunaju. Bronaste negovske čelade sodijo v čas od leta 450 do 350 pred našim štetjem ali v sklepno obdobje halštatske in začetek latenske kulture. Posebej zanimiv je napis na eni od njih. Od 26-ih najdenih čelad je v Narodnem muzeju Slovenije shranjena le ena. Med sondiranjem zemljišča v času druge svetovne vojne pa ni bilo novih najdb.
Slikarka in grafičarka Elda Piščanec je ena tistih naših likovnih umetnic, ki so v obdobju med svetovnima vojnama brez dvoma oblikovale svojevrstne in zanimive opuse umetniških del in z njimi zaznamovale našo likovno umetnost. Rodila se je na današnji dan leta 1897 v Trstu. V Ljubljani je obiskovala licej in obrtno šolo, nato pa se je zaposlila kot poštna uradnica in se hkrati zasebno učila slikarstva pri mojstru Rihardu Jakopiču. Pozneje je odšla na umetnostno akademijo v Zagreb in Firence, v Parizu pa se je specializirala za tehniko cerkvenega slikarstva. Posebno mesto v slikanju Elde Piščanec sta imela tihožitje in portret. Pri portretu je dajala velik poudarek psihološkemu niansiranju.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Duhovni in gospodarski povezovalec beneških Slovencev Naš mednarodno uveljavljeni montanist Ustavi amandmaji spreminjajo Slovenijo
Pesnik – častni občan Ljubljane Umetnik iz Pirana Poročilo o zatiranju verskega življenja na Primorskem
Krško dobi mestne pravice Inovator v kemijski industrij Slovenski religiozni ekspresionizem
Denarništvo in gospodarstvo Krasa Smisel življenja: postati res dober človek Osupljivo odkritje v Kamniku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del 126 let življenja mestnega kina na Ptuju O zgodovini telesne kulture na Slovenskem
Temelji poklicnega baleta v Ljubljani Filmski snemalec in direktor fotografije Arheologinja in izkopavanje rimske nekropole v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Cerkveni in posvetni skladatelj V gledališču, filmu in radijskih igrah Jubilej Zveze prijateljev mladine Slovenije
Prvi slovenski roman in njegov britanski vzor Klub slovenskih umetnikov Sava razstavljal na Dunaju Avtorica vrhunskih slovenskih knjižnih ilustracij prejšnjega stoletja
Umetnost na Kranjskem od renesanse naprej Atletinja rekorderka Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah
Pobudnik Zdravniškega vestnika Zapisan časnikarstvu na Primorskem Obujena in prepovedana časopisna satira *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Projektant klavž na Idrijci Koroški botanik in rastlina iz grba Namibije Pred sodišče zaradi širjenja knjig družbe svetega Mohorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesmarice za osnovne in meščanske šole V petnajst jezikov prevedeni roman Preučevalka slovenskih narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naravni zdravilni zavod za heliohidroterapijsko zdravljenje Sonetni venec prvič med bralci Red škrlatnega srca za marinca iz Krayna v Pensilvaniji
Sonetni venec med bralci Naš prvi agronom zootehnik Red škrlatnega srca za marinca iz Krayna v Pensilvaniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenska republikanska stranka kmetov in delavcev Lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji
Strokovnjak za vojaško tehniko Zavezništva in delitve pri krščanskih socialistih V Sloveniji preneha veljati pravni red Jugoslavije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gradbeni predpisi in požarna varnost v Ljubljani Sklepno dejanje 14. zimskih olimpijskih iger v sarajevu Preganjana primorska pesnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Učitelj prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega Finančnik v prizadevanjih za slovensko univerzo Filmske predstave v avtobusu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes mole same gole stene kvišku« Partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu Diplomat pri Združenih narodih akreditiran kot dopisnik časnika Dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov