Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Šolstvo postane državna zadeva
Najdba negovskih čelad
Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Sveti Viktorin Ptujski je bil prvi ptujski škof in najstarejši latinski razlagalec Svetega pisma. Škofovsko službo v tedanjem mestu Poetovio je opravljal v obdobju rimskega preganjanja kristjanov v 2. polovici 3. stoletja in je bil takrat eden redkih, ki so literarno ustvarjali. O njem vemo zelo malo, v antični dobi naj bi veljal celo za preroka, ga pa štejemo za začetnika književnosti v naših krajih, saj je bil na zdajšnjem slovenskem ozemlju prvi latinsko pišoči avtor. Rodil se je okoli leta 250, domnevno v rimskem Poetoviu, na današnjem Ptuju, ki so ga Rimljani zavzeli okoli leta 15 pred našim štetjem. Iz njegovega pisanja je očitno, da je poznal vojaško in pravno izrazoslovje; kaže, da je izviral iz plemstva, in to mu je olajšalo pot do poznejšega škofovstva. Pomen Viktorinovega dela ‒ štejemo ga za prvega latinskega razlagalca Svetega pisma ‒ izkazuje njegova razširjenost v 4. in 5. stoletju. Omogoča nam uvid v osebnost nekega zahodnega cerkvenega dostojanstvenika konec 3. stoletja, hkrati pa predstavlja izjemen dokument o življenju ene izmed krščanskih skupnosti srednje Evrope, ki so jo barbarski vpadi v 5. stoletju uničili. Najbolj verodostojne podatke o Viktorinu in njegovem delu je ohranil sveti Hieronim, ilirski krščanski duhovnik in apologet, ki je cenil njegovo učenost, teološko delo, predvsem pa njegovo mučeniško smrt – domnevno na današnji dan leta 303.
Vse tja do srede 18. stoletja je šola veljala za cerkveno ustanovo, za katero se država skoraj ni menila. Posvetne oblasti so se zanjo začele zanimati šele v obdobju prosvetljenega absolutizma in tako je z ukazom cesarice Marije Terezije leta 1770 šolstvo postalo državna zadeva. V naših deželah je dobro utemeljen predlog o organizaciji in izvedbi šolstva pripravil Blaž Kumerdej in dunajska vlada se je odločila, da v Ljubljani ustanovi normalko. Ko je magistrat popisal vse dečke, stare od deset do trinajst let, se je na današnji dan leta 1775 začel pouk, in sicer v vseh štirih razredih hkrati. Vpisanih je bilo 120 učencev, od teh dvajset Nemcev. Toda pokazalo se je, da je bil ta način zelo slab. V višje razrede so namreč sprejeli otroke, ki niso dokončali nižjih, znanje je bilo različno, pa tudi učni jezik je bila nemščina, ki je niso razumeli. Cesaričin odposlanec je preučil vzroke za neuspeh in zahteval ustanovitev pomožnega razreda za učence, ki ne obvladajo nemščine, od glavarja in knezoškofa pa je zahteval več zanimanja za napredovanje šolstva. A tudi potem se ni prav hitro in uspešno razvijalo; leta 1781 je namreč vse šole v naših deželah obiskovalo le 900 dečkov in 202 deklici.
Med krčenjem gozda je na svoji posesti pri Ženjaku v bližini Bendikta v Slovenskih goricah Jurij Slaček novembra1811 izkopal zanimivo arheološko najdbo, ki ji danes rečemo Negovske čelade. Odkritih je bilo 26 primerkov, ki po obliki sodijo v skupino etruščanskih čelad. Najdba je bila prodana mariborskemu orožarju Denzlu, nato pa so jo poslali v graški muzej Joanneum in v Kabinet za numizmatiko in starine na Dunaju. Bronaste negovske čelade sodijo v čas od leta 450 do 350 pred našim štetjem ali v sklepno obdobje halštatske in začetek latenske kulture. Posebej zanimiv je napis na eni od njih. Od 26-ih najdenih čelad je v Narodnem muzeju Slovenije shranjena le ena. Med sondiranjem zemljišča v času druge svetovne vojne pa ni bilo novih najdb.
Slikarka in grafičarka Elda Piščanec je ena tistih naših likovnih umetnic, ki so v obdobju med svetovnima vojnama brez dvoma oblikovale svojevrstne in zanimive opuse umetniških del in z njimi zaznamovale našo likovno umetnost. Rodila se je na današnji dan leta 1897 v Trstu. V Ljubljani je obiskovala licej in obrtno šolo, nato pa se je zaposlila kot poštna uradnica in se hkrati zasebno učila slikarstva pri mojstru Rihardu Jakopiču. Pozneje je odšla na umetnostno akademijo v Zagreb in Firence, v Parizu pa se je specializirala za tehniko cerkvenega slikarstva. Posebno mesto v slikanju Elde Piščanec sta imela tihožitje in portret. Pri portretu je dajala velik poudarek psihološkemu niansiranju.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Šolstvo postane državna zadeva
Najdba negovskih čelad
Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Sveti Viktorin Ptujski je bil prvi ptujski škof in najstarejši latinski razlagalec Svetega pisma. Škofovsko službo v tedanjem mestu Poetovio je opravljal v obdobju rimskega preganjanja kristjanov v 2. polovici 3. stoletja in je bil takrat eden redkih, ki so literarno ustvarjali. O njem vemo zelo malo, v antični dobi naj bi veljal celo za preroka, ga pa štejemo za začetnika književnosti v naših krajih, saj je bil na zdajšnjem slovenskem ozemlju prvi latinsko pišoči avtor. Rodil se je okoli leta 250, domnevno v rimskem Poetoviu, na današnjem Ptuju, ki so ga Rimljani zavzeli okoli leta 15 pred našim štetjem. Iz njegovega pisanja je očitno, da je poznal vojaško in pravno izrazoslovje; kaže, da je izviral iz plemstva, in to mu je olajšalo pot do poznejšega škofovstva. Pomen Viktorinovega dela ‒ štejemo ga za prvega latinskega razlagalca Svetega pisma ‒ izkazuje njegova razširjenost v 4. in 5. stoletju. Omogoča nam uvid v osebnost nekega zahodnega cerkvenega dostojanstvenika konec 3. stoletja, hkrati pa predstavlja izjemen dokument o življenju ene izmed krščanskih skupnosti srednje Evrope, ki so jo barbarski vpadi v 5. stoletju uničili. Najbolj verodostojne podatke o Viktorinu in njegovem delu je ohranil sveti Hieronim, ilirski krščanski duhovnik in apologet, ki je cenil njegovo učenost, teološko delo, predvsem pa njegovo mučeniško smrt – domnevno na današnji dan leta 303.
Vse tja do srede 18. stoletja je šola veljala za cerkveno ustanovo, za katero se država skoraj ni menila. Posvetne oblasti so se zanjo začele zanimati šele v obdobju prosvetljenega absolutizma in tako je z ukazom cesarice Marije Terezije leta 1770 šolstvo postalo državna zadeva. V naših deželah je dobro utemeljen predlog o organizaciji in izvedbi šolstva pripravil Blaž Kumerdej in dunajska vlada se je odločila, da v Ljubljani ustanovi normalko. Ko je magistrat popisal vse dečke, stare od deset do trinajst let, se je na današnji dan leta 1775 začel pouk, in sicer v vseh štirih razredih hkrati. Vpisanih je bilo 120 učencev, od teh dvajset Nemcev. Toda pokazalo se je, da je bil ta način zelo slab. V višje razrede so namreč sprejeli otroke, ki niso dokončali nižjih, znanje je bilo različno, pa tudi učni jezik je bila nemščina, ki je niso razumeli. Cesaričin odposlanec je preučil vzroke za neuspeh in zahteval ustanovitev pomožnega razreda za učence, ki ne obvladajo nemščine, od glavarja in knezoškofa pa je zahteval več zanimanja za napredovanje šolstva. A tudi potem se ni prav hitro in uspešno razvijalo; leta 1781 je namreč vse šole v naših deželah obiskovalo le 900 dečkov in 202 deklici.
Med krčenjem gozda je na svoji posesti pri Ženjaku v bližini Bendikta v Slovenskih goricah Jurij Slaček novembra1811 izkopal zanimivo arheološko najdbo, ki ji danes rečemo Negovske čelade. Odkritih je bilo 26 primerkov, ki po obliki sodijo v skupino etruščanskih čelad. Najdba je bila prodana mariborskemu orožarju Denzlu, nato pa so jo poslali v graški muzej Joanneum in v Kabinet za numizmatiko in starine na Dunaju. Bronaste negovske čelade sodijo v čas od leta 450 do 350 pred našim štetjem ali v sklepno obdobje halštatske in začetek latenske kulture. Posebej zanimiv je napis na eni od njih. Od 26-ih najdenih čelad je v Narodnem muzeju Slovenije shranjena le ena. Med sondiranjem zemljišča v času druge svetovne vojne pa ni bilo novih najdb.
Slikarka in grafičarka Elda Piščanec je ena tistih naših likovnih umetnic, ki so v obdobju med svetovnima vojnama brez dvoma oblikovale svojevrstne in zanimive opuse umetniških del in z njimi zaznamovale našo likovno umetnost. Rodila se je na današnji dan leta 1897 v Trstu. V Ljubljani je obiskovala licej in obrtno šolo, nato pa se je zaposlila kot poštna uradnica in se hkrati zasebno učila slikarstva pri mojstru Rihardu Jakopiču. Pozneje je odšla na umetnostno akademijo v Zagreb in Firence, v Parizu pa se je specializirala za tehniko cerkvenega slikarstva. Posebno mesto v slikanju Elde Piščanec sta imela tihožitje in portret. Pri portretu je dajala velik poudarek psihološkemu niansiranju.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš prvi pisec o utopičnem socializmu Jurij Šubic pred 140 leti razstavljal v pariškem Salonu Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana
Ugledno ime slovenskega gradbeništva Skoraj tri desetletja na tržaškem odru Hitler med zaveznike razdelil slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pridige za vse nedelje v letu – vendar ne predolge Mokronožan postal prvi slovenski župan Maribora Umetnik čiste kiparske forme
Prva doslej znana pisna omemba Bleda v zgodovinskih virih Usoda redovnika iz kostanjeviškega samostana Vojak – pisec mladinskih iger
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Cestnoprometni predpisi cesarice Marije Terezije Nastajanje slovenske ženske meščanske povesti in romana Državni prvak v dopisnem šahu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usmeritev v čisto umetniško grafiko Prvi predavatelj računalništva pri nas »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graditelj železniških prog po Evropi Arhitekt in predsednik ljubljanskega mestnega sveta Slovenski branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ptuj dobil prvi časopis v slovenskem jeziku Jutro cvetne nedelje prineslo vojno Epidemija črnih koz *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Bajeslovje, verovanje in vraže koroškega etnologa Slikar – eden prvih talcev na Slovenskem Pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prevajalec Shakespeara iz Dravske doline Koroški časnikar in pesnik 140 let tehnične rabe električne energije pri nas Osebnostni pečat slovenski arhitektur *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ustanovitelj prvega deželnega društva za pomoč pljučnim bolnikom Otroške pesmi “Za vesele in žalostne čase” Prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovaški geolog raziskuje po Kranjskem in Štajerskem Režiser in razvoj našega dramskega gledališča Poveljnik Šaleške partizanske skupine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
“Naš jezik je slovenski, zato, če v cerkvi nucaš italijanskega, se sam sebe ponižaš” Od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja Ne topovska krogla z Laškega – »izpodnebnik« iz vesolja Prvo gledališče ročnih lutk *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikarska družina iz Kamnika Gledališčnik, satirik in aforist Sodobni koncepti nege bolnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Inovator v zdravstvu 17. stoletja Kaj je rebrinčevolistna hladnikija ali hladnikovka? Nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah
Gospodarska uspešnost – pogoj za neodvisnost družbe in posameznika Zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Kuharski mojster in njegova knjiga
Véliki tolminski punt Več kot le alpinist Eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov