Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

26. julij - Slovenska pomoč pred 60 leti (1963) v potresu prizadetemu Skopju

20.07.2023

Zasluge za ljubljansko univerzo Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah Začetnik astronomskega observatorija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Leta 1871 se je v Velenju rodil klasični filolog in politik Karel Verstovšek. Po gimnaziji v Celju je v Gradcu študiral klasično filologijo in leta 1903 doktoriral. Do leta 1911 je poučeval na gimnaziji v Celju, od 1921 do smrti pa je bil profesor na klasični gimnaziji v Mariboru. Leta 1909 je bil izvoljen za poslanca v štajerskem deželnem zboru in pozneje za poslanca državnega zbora na Dunaju. Potem ko je predsednik Jugoslovanskega kluba poslancev dr. Anton Korošec 1917 v državnem zboru na Dunaju prebral Majniško deklaracijo, je prav Verstovšek postal eden najbolj izpostavljenih organizatorjev deklaracijskega gibanja. Kot predsednik Narodnega sveta za Štajersko je imel leta 1918 pomembno vlogo v boju za našo severno mejo. Sodeloval je pri pripravah za prevzem vojaške oblasti v Mariboru in je 1. novembra 1918 podpisal imenovanje majorja Rudolfa Maistra za generala. V Narodni vladi Slovencev, Hrvatov in Srbov je postal poverjenik za uk in bogočastje – danes bi rekli – minister za šolstvo. Po prvi svetovni vojni je pomagal pri reorganizaciji šolstva v narodnem duhu ter k ustanovitvi vrste novih šol na Slovenskem. Dr. Karel Verstovšek ima pomembne zasluge tudi za ustanovitev Univerze v Ljubljani in gimnazije v Murski Soboti.

 

Pravnik in pisatelj Ožbalt Ílaunig ali Reberški Ožbej je po ljudski šoli v Žitari vasi in gimnaziji v Celovcu eno leto obiskoval bogoslovje, a je pozneje v Gradcu vpisal študij prava, ki ga je uspešno dokončal. Poklicna pot ga je leta 1908 pripeljala v Lenart v Slovenskih goricah, kjer je ostal vse življenje. Od sodnika na kazenskem oddelku je napredoval do vodje kazenskega oddelka in po prvi svetovni vojni prevzel vodenje sodišča kot sodni starešina. S krajšimi proznimi prispevki je sodeloval v več listih, poleg tega pa je v knjigi izdal štiri jurčičevske zgodovinske povesti. Dve sta bili dramatizirani: “Slednji vitez Reberčan” in “Črni križ pri Hrástovcu”. Naslov zgodbe, ki so jo v poznejših letih dramatizirali in od leta 1934 naprej uprizorili številni ljubiteljski odri, izhaja iz znamenja, ki ga je po ljudskem izročilu na mestu Agatine smrti dal zgraditi Ivan Friderik Herberstein. Ker se spomenik Agati ni ohranil, ga je dal Ilaunig na svoje lastne stroške znova postaviti. Pisatelj Lojz Kraigher je naslovnega junaka svojega romana Kontrolor Škrobar delno upodobil po Ožboltu Ilaunigu, ki je bil natančen kronist slovenskogoriškega dogajanja v obdobju med obema svetovnima vojnama in se je rodil leta 1876 v kraju Reberca pri Železni Kapli na Koroškem.

 

Fizik in astronom Fran Dominko je doktoriral v Bologni, od koder se je moral zaradi izražanja slovenske narodne pripadnosti po treh letih umakniti v Kraljevino Jugoslavijo. Po drugi svetovni vojni je zasedel mesto profesorja na novi Katedri za astronomijo Univerze v Ljubljani, kjer je študentom matematike, fizike in astronomije predaval različne astronomske vsebine. Ko je dobil nekaj astronomske opreme iz Beograda, je začel razmišljati o izgradnji astronomskega observatorija, ki je bil nato zgrajen leta 1959. Velja za utemeljitelja slovenske astronomske vede in začetnika Astronomsko-geofizikalnega observatorija. Skupaj z geofizikom Vladimirjem Ribaričem je usmerjal razvoj seizmologije v Sloveniji in si prizadeval za predpise o potresno varnejši graditvi. Julija 1969 je bil radijski komentator pristanka prvega vesoljskega plovila na Luni. Posnetek Fizik in astronom Fran Dominko se je rodil pred 120 leti (1903) v Vodnjanu pri Pulju.

 

V zgodnjem jutru 26. julija pred 60 leti (1963) je Skopje z dolino Vardarja prizadel močan potres. Mesto  je  bilo porušeno,  umrlo  je 1070 ljudi, 3500 je  bilo ranjenih, približno 200 tisoč pa jih je v celotni regiji ostalo brez strehe nad glavo. Najbolj tragično je bilo v mestni četrti Karpoš, kjer je v ruševinah bloka umrlo skoraj 200 v času potresnega sunka pretežno spečih ljudi. Jakost potresa je bila z magnitudo 6,1Začetni potresni sunek je trajal 20 sekund, prihodnjih šest ur pa je sledilo še več šibkejših sunkov. Slovenka podjetja so v Skopju obnovila 1123 stanovanj, 6 šol ter poslopje makedonske skupščine in vlade. Pri snovanju novega Skopja so sodelovali številni arhitekti. Osrednja osebnost prenove je bil tedanji japonski zvezdniški arhitekt Kenzo Tange, ki je med drugim avtor spominskega muzeja v Hirošimi in dvorane za gimnastiko ter plavalnega središča za olimpijske igre v Tokiu leta 1964. Univerzitetno središče v Skopju, ki ga je 5 let po potresu zasnoval arhitekt Marko Mušič, pa velja za eno največjih zgrajenih arhitektur kakšnega slovenskega arhitekta zunaj Slovenije. 


Na današnji dan

6259 epizod

Na današnji dan

6259 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

26. julij - Slovenska pomoč pred 60 leti (1963) v potresu prizadetemu Skopju

20.07.2023

Zasluge za ljubljansko univerzo Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah Začetnik astronomskega observatorija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Leta 1871 se je v Velenju rodil klasični filolog in politik Karel Verstovšek. Po gimnaziji v Celju je v Gradcu študiral klasično filologijo in leta 1903 doktoriral. Do leta 1911 je poučeval na gimnaziji v Celju, od 1921 do smrti pa je bil profesor na klasični gimnaziji v Mariboru. Leta 1909 je bil izvoljen za poslanca v štajerskem deželnem zboru in pozneje za poslanca državnega zbora na Dunaju. Potem ko je predsednik Jugoslovanskega kluba poslancev dr. Anton Korošec 1917 v državnem zboru na Dunaju prebral Majniško deklaracijo, je prav Verstovšek postal eden najbolj izpostavljenih organizatorjev deklaracijskega gibanja. Kot predsednik Narodnega sveta za Štajersko je imel leta 1918 pomembno vlogo v boju za našo severno mejo. Sodeloval je pri pripravah za prevzem vojaške oblasti v Mariboru in je 1. novembra 1918 podpisal imenovanje majorja Rudolfa Maistra za generala. V Narodni vladi Slovencev, Hrvatov in Srbov je postal poverjenik za uk in bogočastje – danes bi rekli – minister za šolstvo. Po prvi svetovni vojni je pomagal pri reorganizaciji šolstva v narodnem duhu ter k ustanovitvi vrste novih šol na Slovenskem. Dr. Karel Verstovšek ima pomembne zasluge tudi za ustanovitev Univerze v Ljubljani in gimnazije v Murski Soboti.

 

Pravnik in pisatelj Ožbalt Ílaunig ali Reberški Ožbej je po ljudski šoli v Žitari vasi in gimnaziji v Celovcu eno leto obiskoval bogoslovje, a je pozneje v Gradcu vpisal študij prava, ki ga je uspešno dokončal. Poklicna pot ga je leta 1908 pripeljala v Lenart v Slovenskih goricah, kjer je ostal vse življenje. Od sodnika na kazenskem oddelku je napredoval do vodje kazenskega oddelka in po prvi svetovni vojni prevzel vodenje sodišča kot sodni starešina. S krajšimi proznimi prispevki je sodeloval v več listih, poleg tega pa je v knjigi izdal štiri jurčičevske zgodovinske povesti. Dve sta bili dramatizirani: “Slednji vitez Reberčan” in “Črni križ pri Hrástovcu”. Naslov zgodbe, ki so jo v poznejših letih dramatizirali in od leta 1934 naprej uprizorili številni ljubiteljski odri, izhaja iz znamenja, ki ga je po ljudskem izročilu na mestu Agatine smrti dal zgraditi Ivan Friderik Herberstein. Ker se spomenik Agati ni ohranil, ga je dal Ilaunig na svoje lastne stroške znova postaviti. Pisatelj Lojz Kraigher je naslovnega junaka svojega romana Kontrolor Škrobar delno upodobil po Ožboltu Ilaunigu, ki je bil natančen kronist slovenskogoriškega dogajanja v obdobju med obema svetovnima vojnama in se je rodil leta 1876 v kraju Reberca pri Železni Kapli na Koroškem.

 

Fizik in astronom Fran Dominko je doktoriral v Bologni, od koder se je moral zaradi izražanja slovenske narodne pripadnosti po treh letih umakniti v Kraljevino Jugoslavijo. Po drugi svetovni vojni je zasedel mesto profesorja na novi Katedri za astronomijo Univerze v Ljubljani, kjer je študentom matematike, fizike in astronomije predaval različne astronomske vsebine. Ko je dobil nekaj astronomske opreme iz Beograda, je začel razmišljati o izgradnji astronomskega observatorija, ki je bil nato zgrajen leta 1959. Velja za utemeljitelja slovenske astronomske vede in začetnika Astronomsko-geofizikalnega observatorija. Skupaj z geofizikom Vladimirjem Ribaričem je usmerjal razvoj seizmologije v Sloveniji in si prizadeval za predpise o potresno varnejši graditvi. Julija 1969 je bil radijski komentator pristanka prvega vesoljskega plovila na Luni. Posnetek Fizik in astronom Fran Dominko se je rodil pred 120 leti (1903) v Vodnjanu pri Pulju.

 

V zgodnjem jutru 26. julija pred 60 leti (1963) je Skopje z dolino Vardarja prizadel močan potres. Mesto  je  bilo porušeno,  umrlo  je 1070 ljudi, 3500 je  bilo ranjenih, približno 200 tisoč pa jih je v celotni regiji ostalo brez strehe nad glavo. Najbolj tragično je bilo v mestni četrti Karpoš, kjer je v ruševinah bloka umrlo skoraj 200 v času potresnega sunka pretežno spečih ljudi. Jakost potresa je bila z magnitudo 6,1Začetni potresni sunek je trajal 20 sekund, prihodnjih šest ur pa je sledilo še več šibkejših sunkov. Slovenka podjetja so v Skopju obnovila 1123 stanovanj, 6 šol ter poslopje makedonske skupščine in vlade. Pri snovanju novega Skopja so sodelovali številni arhitekti. Osrednja osebnost prenove je bil tedanji japonski zvezdniški arhitekt Kenzo Tange, ki je med drugim avtor spominskega muzeja v Hirošimi in dvorane za gimnastiko ter plavalnega središča za olimpijske igre v Tokiu leta 1964. Univerzitetno središče v Skopju, ki ga je 5 let po potresu zasnoval arhitekt Marko Mušič, pa velja za eno največjih zgrajenih arhitektur kakšnega slovenskega arhitekta zunaj Slovenije. 


13.07.2023

22. julij - Jakob Zadravec (1873) predsednik Združenja obrtnikov dravske banovine.

Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Osrednje ime naše predvojne statistike Ustanoviteljica otroškega oddelka klinike za bolezni ušes, nosu in grla v Ljubljani


13.07.2023

21. julij - Rado Kušej (1875) eden klasikov slovenske pravne vede

Glasbenica in likovnica Partizansko letališče v Loški dolini Prvi povojni popis prebivalstva


20.07.2023

20. julij - 100 let od velike stavke v rudnikih Trboveljske premogokopne družbe

Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Vis «Ave, triumphator!« Zborovodja in zbiratelj rožanskih ljudskih pesmi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.07.2023

19. julij - pred 100 leti se je rodil Marijan Amalietti, arhitekt, karikaturist, ilustrator in stripar

Vrtovčeva spodbuda Prešernu Eden od pobudnikov Narodnega sveta koroških Slovencev Naš utemeljitelj družboslovne smeri antropologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.07.2023

18. julij - pred 100 leti se je rodil skladatelj Franc Lampret

Komponiral po Župančičevih Basist Slovenskega okteta Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo


13.07.2023

17. julij - Herman Vogel (1941) pesnik trpkega sveta bolečine

Doba čitalništva in prebujena narodna zavest Primorski prostovoljec v boju za meje Dve desetletji dirigent simfonikov naše RTV hiše *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.07.2023

16. julij - zakon o univerzi v Ljubljani (1919)

Najizrazitejši slovenski portretist svoje dobe Brigadni general z Mote pri Ljutomeru Operna primadona iz Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.07.2023

15. julij - prve slovenske planinske postojanke (1894)

Kipar, ki je ustvaril Prešernov spomenik v Ljubljani Utemeljitelj naše filmske publicistike Nosilec sodobne miselnosti in pristopa k alpinizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.07.2023

14. julij - Mirko Borotschnik (1953) prvi koroški Slovenec na položaju državnega tožilca

Metelčica – pozabljena slovenska pisava prve polovice 19. stoletja “O pregovorih in prilikah, še posebno slovenskih” Temeljni kamen za današnji Narodni in Prirodoslovni muzej Slovenije


07.07.2023

13. julij - Božji služabnik Jakob Ukmar (1878)

Karikaturist ‒ žrtev resnice Požig Narodnega doma v Trstu Literarni pogled na vojni čas


07.07.2023

12. julij - 100 letnica rojstva pesnika in prevajalca Petra Levca

Zadnja javna sodna usmrtitev na Slovenskem Edina zdravnica – najprej v Trstu, nato v Mariboru Etnomuzikolog na delu v Beneški Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.07.2023

11. julij - pred 100 leti se je rodil Lojze Bolta, arheolog na Rifniku

Barbara Celjska ozaveščena in izobražena aristokratka Vrt domovinske flore Začetnik dveh glasbenih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.07.2023

10. julij - Slavko Tihec (1928) inovator v slovenskem kiparstvu in grafiki

Za izboljšanje kakovosti glasbene vzgoje Ustanovitelj otroškega in mladinskega pevskega zbora našega radia Slovenska skupščina sprejela Brionsko deklaracijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.07.2023

9. julij - Josipina Urbančič Turnograjska (1833), prva slovenska pesnica

Kako je mariborsko sodišče začelo uradovati v slovenščini ? Tigrovec in vojaški obveščevalec Prekmurje pripade Kraljevini SHS


01.07.2023

8. julij - Edo Mihevc (1891) Plečnikov diplomant in partizanski poveljnik

Prvi ban Dravske banovine Igralka in pevka z izrazitim občutkom za humor Prekmurje k južnoslovanski državi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.07.2023

7. julij - pred 100 leti se je rodila slikarka in ilustratorka Roža Piščanec

Slovenski jezik na prvo mesto Od lepotnega tekmovanja do filmske slave Za mlade z realistično likovno govorico S paketi UNRRA proti lakoti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.07.2023

6. julij - Jakob Aljaž (1845) skladatelj in duhovnik, ki je kupil vrh Triglava

Slovenski portretist rimske šole Diplomat v prizadevanjih za pravične meje Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.07.2023

5. julij - pred 100 leti se je rodil krasoslovec Ivan Gams

Dvorni slikar, marinist in orientalist Časopis, ki je utrjeval enotnost slovenskega jezika Predstavnik ekspresionističnega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.07.2023

4. julij - spomenik Pohorskemu bataljonu (1954)

»Danes grofje celjski in nikdar več« Pesnik s Krasa "Utrudil sem se podobe svojega plemena in se izselil." *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.07.2023

3. julij - Janez Lenassi (1927), kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja

Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Prekmurski industrialec – žrtev povojnega nasilja Dan slovenskih rudarjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 24 od 313
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov