Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

26. julij - Slovenska pomoč pred 60 leti (1963) v potresu prizadetemu Skopju

20.07.2023

Zasluge za ljubljansko univerzo Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah Začetnik astronomskega observatorija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Leta 1871 se je v Velenju rodil klasični filolog in politik Karel Verstovšek. Po gimnaziji v Celju je v Gradcu študiral klasično filologijo in leta 1903 doktoriral. Do leta 1911 je poučeval na gimnaziji v Celju, od 1921 do smrti pa je bil profesor na klasični gimnaziji v Mariboru. Leta 1909 je bil izvoljen za poslanca v štajerskem deželnem zboru in pozneje za poslanca državnega zbora na Dunaju. Potem ko je predsednik Jugoslovanskega kluba poslancev dr. Anton Korošec 1917 v državnem zboru na Dunaju prebral Majniško deklaracijo, je prav Verstovšek postal eden najbolj izpostavljenih organizatorjev deklaracijskega gibanja. Kot predsednik Narodnega sveta za Štajersko je imel leta 1918 pomembno vlogo v boju za našo severno mejo. Sodeloval je pri pripravah za prevzem vojaške oblasti v Mariboru in je 1. novembra 1918 podpisal imenovanje majorja Rudolfa Maistra za generala. V Narodni vladi Slovencev, Hrvatov in Srbov je postal poverjenik za uk in bogočastje – danes bi rekli – minister za šolstvo. Po prvi svetovni vojni je pomagal pri reorganizaciji šolstva v narodnem duhu ter k ustanovitvi vrste novih šol na Slovenskem. Dr. Karel Verstovšek ima pomembne zasluge tudi za ustanovitev Univerze v Ljubljani in gimnazije v Murski Soboti.

 

Pravnik in pisatelj Ožbalt Ílaunig ali Reberški Ožbej je po ljudski šoli v Žitari vasi in gimnaziji v Celovcu eno leto obiskoval bogoslovje, a je pozneje v Gradcu vpisal študij prava, ki ga je uspešno dokončal. Poklicna pot ga je leta 1908 pripeljala v Lenart v Slovenskih goricah, kjer je ostal vse življenje. Od sodnika na kazenskem oddelku je napredoval do vodje kazenskega oddelka in po prvi svetovni vojni prevzel vodenje sodišča kot sodni starešina. S krajšimi proznimi prispevki je sodeloval v več listih, poleg tega pa je v knjigi izdal štiri jurčičevske zgodovinske povesti. Dve sta bili dramatizirani: “Slednji vitez Reberčan” in “Črni križ pri Hrástovcu”. Naslov zgodbe, ki so jo v poznejših letih dramatizirali in od leta 1934 naprej uprizorili številni ljubiteljski odri, izhaja iz znamenja, ki ga je po ljudskem izročilu na mestu Agatine smrti dal zgraditi Ivan Friderik Herberstein. Ker se spomenik Agati ni ohranil, ga je dal Ilaunig na svoje lastne stroške znova postaviti. Pisatelj Lojz Kraigher je naslovnega junaka svojega romana Kontrolor Škrobar delno upodobil po Ožboltu Ilaunigu, ki je bil natančen kronist slovenskogoriškega dogajanja v obdobju med obema svetovnima vojnama in se je rodil leta 1876 v kraju Reberca pri Železni Kapli na Koroškem.

 

Fizik in astronom Fran Dominko je doktoriral v Bologni, od koder se je moral zaradi izražanja slovenske narodne pripadnosti po treh letih umakniti v Kraljevino Jugoslavijo. Po drugi svetovni vojni je zasedel mesto profesorja na novi Katedri za astronomijo Univerze v Ljubljani, kjer je študentom matematike, fizike in astronomije predaval različne astronomske vsebine. Ko je dobil nekaj astronomske opreme iz Beograda, je začel razmišljati o izgradnji astronomskega observatorija, ki je bil nato zgrajen leta 1959. Velja za utemeljitelja slovenske astronomske vede in začetnika Astronomsko-geofizikalnega observatorija. Skupaj z geofizikom Vladimirjem Ribaričem je usmerjal razvoj seizmologije v Sloveniji in si prizadeval za predpise o potresno varnejši graditvi. Julija 1969 je bil radijski komentator pristanka prvega vesoljskega plovila na Luni. Posnetek Fizik in astronom Fran Dominko se je rodil pred 120 leti (1903) v Vodnjanu pri Pulju.

 

V zgodnjem jutru 26. julija pred 60 leti (1963) je Skopje z dolino Vardarja prizadel močan potres. Mesto  je  bilo porušeno,  umrlo  je 1070 ljudi, 3500 je  bilo ranjenih, približno 200 tisoč pa jih je v celotni regiji ostalo brez strehe nad glavo. Najbolj tragično je bilo v mestni četrti Karpoš, kjer je v ruševinah bloka umrlo skoraj 200 v času potresnega sunka pretežno spečih ljudi. Jakost potresa je bila z magnitudo 6,1Začetni potresni sunek je trajal 20 sekund, prihodnjih šest ur pa je sledilo še več šibkejših sunkov. Slovenka podjetja so v Skopju obnovila 1123 stanovanj, 6 šol ter poslopje makedonske skupščine in vlade. Pri snovanju novega Skopja so sodelovali številni arhitekti. Osrednja osebnost prenove je bil tedanji japonski zvezdniški arhitekt Kenzo Tange, ki je med drugim avtor spominskega muzeja v Hirošimi in dvorane za gimnastiko ter plavalnega središča za olimpijske igre v Tokiu leta 1964. Univerzitetno središče v Skopju, ki ga je 5 let po potresu zasnoval arhitekt Marko Mušič, pa velja za eno največjih zgrajenih arhitektur kakšnega slovenskega arhitekta zunaj Slovenije. 


Na današnji dan

6259 epizod

Na današnji dan

6259 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

26. julij - Slovenska pomoč pred 60 leti (1963) v potresu prizadetemu Skopju

20.07.2023

Zasluge za ljubljansko univerzo Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah Začetnik astronomskega observatorija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Leta 1871 se je v Velenju rodil klasični filolog in politik Karel Verstovšek. Po gimnaziji v Celju je v Gradcu študiral klasično filologijo in leta 1903 doktoriral. Do leta 1911 je poučeval na gimnaziji v Celju, od 1921 do smrti pa je bil profesor na klasični gimnaziji v Mariboru. Leta 1909 je bil izvoljen za poslanca v štajerskem deželnem zboru in pozneje za poslanca državnega zbora na Dunaju. Potem ko je predsednik Jugoslovanskega kluba poslancev dr. Anton Korošec 1917 v državnem zboru na Dunaju prebral Majniško deklaracijo, je prav Verstovšek postal eden najbolj izpostavljenih organizatorjev deklaracijskega gibanja. Kot predsednik Narodnega sveta za Štajersko je imel leta 1918 pomembno vlogo v boju za našo severno mejo. Sodeloval je pri pripravah za prevzem vojaške oblasti v Mariboru in je 1. novembra 1918 podpisal imenovanje majorja Rudolfa Maistra za generala. V Narodni vladi Slovencev, Hrvatov in Srbov je postal poverjenik za uk in bogočastje – danes bi rekli – minister za šolstvo. Po prvi svetovni vojni je pomagal pri reorganizaciji šolstva v narodnem duhu ter k ustanovitvi vrste novih šol na Slovenskem. Dr. Karel Verstovšek ima pomembne zasluge tudi za ustanovitev Univerze v Ljubljani in gimnazije v Murski Soboti.

 

Pravnik in pisatelj Ožbalt Ílaunig ali Reberški Ožbej je po ljudski šoli v Žitari vasi in gimnaziji v Celovcu eno leto obiskoval bogoslovje, a je pozneje v Gradcu vpisal študij prava, ki ga je uspešno dokončal. Poklicna pot ga je leta 1908 pripeljala v Lenart v Slovenskih goricah, kjer je ostal vse življenje. Od sodnika na kazenskem oddelku je napredoval do vodje kazenskega oddelka in po prvi svetovni vojni prevzel vodenje sodišča kot sodni starešina. S krajšimi proznimi prispevki je sodeloval v več listih, poleg tega pa je v knjigi izdal štiri jurčičevske zgodovinske povesti. Dve sta bili dramatizirani: “Slednji vitez Reberčan” in “Črni križ pri Hrástovcu”. Naslov zgodbe, ki so jo v poznejših letih dramatizirali in od leta 1934 naprej uprizorili številni ljubiteljski odri, izhaja iz znamenja, ki ga je po ljudskem izročilu na mestu Agatine smrti dal zgraditi Ivan Friderik Herberstein. Ker se spomenik Agati ni ohranil, ga je dal Ilaunig na svoje lastne stroške znova postaviti. Pisatelj Lojz Kraigher je naslovnega junaka svojega romana Kontrolor Škrobar delno upodobil po Ožboltu Ilaunigu, ki je bil natančen kronist slovenskogoriškega dogajanja v obdobju med obema svetovnima vojnama in se je rodil leta 1876 v kraju Reberca pri Železni Kapli na Koroškem.

 

Fizik in astronom Fran Dominko je doktoriral v Bologni, od koder se je moral zaradi izražanja slovenske narodne pripadnosti po treh letih umakniti v Kraljevino Jugoslavijo. Po drugi svetovni vojni je zasedel mesto profesorja na novi Katedri za astronomijo Univerze v Ljubljani, kjer je študentom matematike, fizike in astronomije predaval različne astronomske vsebine. Ko je dobil nekaj astronomske opreme iz Beograda, je začel razmišljati o izgradnji astronomskega observatorija, ki je bil nato zgrajen leta 1959. Velja za utemeljitelja slovenske astronomske vede in začetnika Astronomsko-geofizikalnega observatorija. Skupaj z geofizikom Vladimirjem Ribaričem je usmerjal razvoj seizmologije v Sloveniji in si prizadeval za predpise o potresno varnejši graditvi. Julija 1969 je bil radijski komentator pristanka prvega vesoljskega plovila na Luni. Posnetek Fizik in astronom Fran Dominko se je rodil pred 120 leti (1903) v Vodnjanu pri Pulju.

 

V zgodnjem jutru 26. julija pred 60 leti (1963) je Skopje z dolino Vardarja prizadel močan potres. Mesto  je  bilo porušeno,  umrlo  je 1070 ljudi, 3500 je  bilo ranjenih, približno 200 tisoč pa jih je v celotni regiji ostalo brez strehe nad glavo. Najbolj tragično je bilo v mestni četrti Karpoš, kjer je v ruševinah bloka umrlo skoraj 200 v času potresnega sunka pretežno spečih ljudi. Jakost potresa je bila z magnitudo 6,1Začetni potresni sunek je trajal 20 sekund, prihodnjih šest ur pa je sledilo še več šibkejših sunkov. Slovenka podjetja so v Skopju obnovila 1123 stanovanj, 6 šol ter poslopje makedonske skupščine in vlade. Pri snovanju novega Skopja so sodelovali številni arhitekti. Osrednja osebnost prenove je bil tedanji japonski zvezdniški arhitekt Kenzo Tange, ki je med drugim avtor spominskega muzeja v Hirošimi in dvorane za gimnastiko ter plavalnega središča za olimpijske igre v Tokiu leta 1964. Univerzitetno središče v Skopju, ki ga je 5 let po potresu zasnoval arhitekt Marko Mušič, pa velja za eno največjih zgrajenih arhitektur kakšnega slovenskega arhitekta zunaj Slovenije. 


21.04.2023

3. maj - dr. Janez Milčinski - zdravnik in izvedenec za sodno medicino

Elaborat za zidavo bolnišnice v Šempetru pri Gorici O vzponih in padcih slovenskega meščanstva v 20. stoletju Italijanski kralj si priključi zasedeno slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


21.04.2023

2. maj - Peter Pavel Glavar, pospeševalec gospodarskega življenja na Kranjskem

O začetkih železnice na Slovenskem “Miklova Zala” − ena najbolj priljubljenih ljudskih iger Kirurg in bolnišnica za predšolsko invalidno mladino na Stari Gori *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


21.04.2023

1. maj - Jakob Gomilšak, avtor besedila pesmi "Slovenec sem"

1. maj – praznik dela Soustvarjalec Primorskega slovenskega biografskega leksikona Bela krajina dobi muzej *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.04.2023

30. april - prvi majski list z naslovom "Slovenski delavci in delavke"

Dramatik kritično obravnaval slovensko kulturno in politično življenje Književnik postal referent za propagando Slovenskega domobranstva Z balkona Pretorske palače v Kopru prvič govorili v slovenščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.04.2023

29.april - teatrolog, esejist in preučevalec zapuščine Edvarda Kocbeka

Mestne pravice 17-krat požgane in izropane Metlike Operna pevka in pedagoginja širokega slovesa »Slovenska mladina začenja neprijetno opozarjati nase …« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.04.2023

28.april - časnikar, cestna afera in napad na YU vlado

Etnolog in slavist, ki je Sloveniji približal Prekmurje Začetek osvobajanja Trsta Politični pogrom nad revijo Perspektive *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.04.2023

27.april - od dneva Osvobodilne fronte do dneva upora proti okupatorju

Za tisk del v domovini prepovedanih avtorjev Slikar in grafik z motivi iz domačega okolja Dobro sonce in druge zbirke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.04.2023

26.april - pred 100 leti se je rodila Rapa Šuklje, radijska urednica in prevajalka

Konec cenzure omogočil izid Prešernove Zdravljice Diehl-Oswaldov politični proces » Kjer se pravica sprevrže v krivico, je upor dolžnost« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.04.2023

25.april - zločin pri Peršmanu nad Železno Kaplo

Slovenski tabori spodbujajo narodno zavest Lutkovno gledališče »Il Piccoli di Podrecca« Preimenovanje Osvobodilne fronte *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.04.2023

24.april - streli na Zaloški cesti v Ljubljani

Velepodjetnik in podpornik narodnega gibanja Medvojni voditelj Slovenske ljudske stranke v ilegali Privrženka tako imenovanega totalnega gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.04.2023

23. april - Stane Derganc, olimpionik in model za umetnika

Zgodovinar drugačnih pogledov na slovenski prostor Slovnica vzhodnoštajerskega knjižnega jezika Ljubljanska nogometna podzveza *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.04.2023

22. april - Dalmatinova Biblija gre v tisk

Umetnostni zgodovinar in daljnoviden politik Prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo Taborniki in taborniška organizacija


15.04.2023

21. april - Ženske demonstracije pred okupacijskim poveljstvom

Kako je nastajalo Društvo slovenskih pisateljev ? Politik in gospodarstvenik s preloma stoletij Krajinar s Cerkniškega jezera


15.04.2023

20. april - agronom Janez Marentič

Kmečki upor 18. stoletja na Slovenskem Režiser in gledališki organizator Lirski tenor iz Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.04.2023

19. april - Lojze Dolinar, ustvarjalec arhitekturnih ter spomeniških plastik

Svetovalec za elektrogospodarstvo v Slonokoščeni obali Opereta “Pomlad v Rogaški Slatini” Zakon o zaščiti kmetov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.04.2023

18. april - 400 vrtov arhitektke Jute Zdešar Krulc

Skladatelj iz časa marčne revolucije Pesnik z Nabrežine – glasnik časa in razmer Zakon, ki je omogočil vpoklic prve generacije slovenskih vojakov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.04.2023

17. april - usoda mornariških častnikov z rušilca "Zagreb"

Uršulinka iz Antologije slovenske religiozne lirike Začetnik smučanja in turističnega slovstva Ključno oporišče vodstva odporniškega gibanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.04.2023

16. april - Vital Ahačič glasbenik in tehnični strokovnjak za kromatično harmoniko

Emonec – kip predhodnika današnjega ljubljanskega meščana Prva tlakovana ulica v Ljubljani Vzorno gospodarjenje z gozdovi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.04.2023

15. april - TV dnevnik prvič v slovenskem jeziku

Hvalnica prvi slovenski pesnici Dolga pot iz ruskega ujetništva Začetnik nove kirurške tehnike pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.04.2023

14. april - »Šel je popotnik skozi atomski vek«

Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Nacistični izgon koroških Slovencev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 28 od 313
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov