Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogovor z ljubiteljem in poznavalcem kave Robertom Henigmanom
“Moji starši niso bili ravno ljubitelji kave. Ampak stara mama, pri kateri sem preživljal počitnice, pri njej je bila to prva stvar. In včasih – se spomnim – so jo tudi pražili. So to zeleno dobili, jaz ne vem, kje točno so jo dobili. So jo pa pražili v ponvi; jo je ona pražila in to je močno dišalo,” svoje prve spomine na kavo opiše Robert Henigman, lastnik lokala Tozd ter velik ljubitelj in poznavalec kave.
Kavarne pri nas v zadnjih letih doživljajo preporod. Čeprav zaenkrat le v redkih kavarnah ponujajo kave, ki prinašajo vsaka svoj ritual priprave in pitja, predvsem pa ima vsaka svojo zgodbo, so novi načini priprave kave srž vsakega malce bolj poglobljenega kavarniškega pogovora.
French press, aero press, sifon, canadiano, chemex in cold brew so izrazi, ki opisujejo alternativne postopke priprave kave. Robert se je s t.i. tretjim valom priprave kave spoznal v Avstraliji, kjer je tri leta vodil svoj lokal: “Sigurno so pri nas dovolj nove, ljudje jih ne poznajo, ampak večinoma so to stare tehnike. Najbolj sem bil fasciniran nad areo press tehniko. Izumili so jo izdelovalci frizbija.“
Pri kavi je zelo pomembna kontrola nad elementi, ki so voda, kava sama, pritisk itn. Pomembno je, kako zmelješ kavo, pač čistina same vode. Potem pa se ta postopek dogaja tako, da ti s potiskom roke prek tega vakuma potiskaš vodo čez samo kavo. Kar naredi odličen okus je to, da se prek tega vakuma voda porazdeli enakomerno po celi površini mlete kave.
Iskreno povedano takoj zjutraj, ko vstanem, je ne pijem. Takrat je vedno kozarec vode ali pa mogoče limona stisnjena v vodi. Ampak potem, ko se pripravim na delo pa grem v službo, je kava prva stvar.
Sicer pa slovenska kultura pitja kave ne sodi med tiste, za katere se zdi, da skodelico črnega napitka cenijo najmanj. “Imamo tako kulturo pitja kave, da se še vedno usedemo. Ali sami, s prijatelji, ali pač v eni družbi in da počasi to zaužijemo. Nam je pomembno, kakšna je. Se mi zdi, da se tako začne dan,” razlaga Robert Henigman in dodaja, da je v tujini opazil, da je kava stvar, ki jo ljudje pijejo na hitro in zato, da jih zbudi. Medtem ko pri nas kava ostaja ritual in druženje.
Prva slovensko hladno varjena kava sliši na ime Ruster. Izpopolnili so jo trije mladi Slovenci, ki so se precej dobro odrezali. V enem mesecu so ponudili kavni koncentrat, o katerem so pred tem zgolj brali na spletu. Nastala je edina kava, ki se lahko stekleniči, saj ima sobno temperaturo. “Letošnje leto se mi zdi, da je postala pravi bum. Dve leti je bilo potrebno. Pri nas lahko to ljudje kupijo ali v flaški, to je 500 ml, ali pa jih dajemo v ledeno kavo pa lahko samo en odmerek spiješ.”
Posebnost hladno varjene kave je, da način priprave zaobjame celo kavo. Osnovana je na hladni vodi in počasnem kapljanju, zato so okusi bolj polni.
Če bi to delil procentualno, bi se reklo, da espresso mašina nekako odvzame kavi 40% stvari, ki jih cold brew še povzame, tako da dobiš tistih 100%.
Kozarec vina in skodelica kave – Robert Henigman pravi, da sta si sadeža, ki dajeta opisane napitke, precej podobna.
Zelo rad imam kozarec vina in nekako z mojo ljubeznijo do kave to zelo sovpada, ker po količini substanc oz. tej raznolikosti sta si zelo podobna ta dva sadeža. Tako kot imam rad, da poznam same pridelovalce vin, sem se potem tudi pri kavi odločil, da sem spoznal prek interneta ljudi, ki pridelujejo samo kavo.
Pridelava vina in kave je delo prek katerega se skupnost povezuje. Robertov nasvet za okušanje kakovostne kave pa je: splahniti in s tem ohraniti svežino ust, saj je tako okus kave bolj izrazit. Spet pridemo do primerjave z vinom: “Pri dobrih vinih ali pa pri dobri kavi je zelo pomemeben aftertaste, to so ti okusi, ki se razvijejo zadaj na nebu.” Vsaka kava ima namreč svoj okus, ki ga ob počasnem okušanju bolje čutimo in v njem močneje uživamo.
Ob kavi so v salonih in čitalnicah nekoč nastajale ideje, ki so spreminjale družbo. Čeprav se zdi, da je ta vloga temnega napitka danes pozabljena, ni tako. Tretji val priprave kave nas uči, da je drugačen, preprostejši okus, z manj dodatki morda celo boljši. Zato le pogumno raziščite slovensko kavarniško sceno. Poskusite bistro kavo s sadnim okusom in brez usedline, ki jo boste čutili in okušali tako kot čutite in okušate kozarec najljubšega vina.
Robert Henigman s psičko Kiki na Nočnem obisku.
foto: Darja Pograjc
5420 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Pogovor z ljubiteljem in poznavalcem kave Robertom Henigmanom
“Moji starši niso bili ravno ljubitelji kave. Ampak stara mama, pri kateri sem preživljal počitnice, pri njej je bila to prva stvar. In včasih – se spomnim – so jo tudi pražili. So to zeleno dobili, jaz ne vem, kje točno so jo dobili. So jo pa pražili v ponvi; jo je ona pražila in to je močno dišalo,” svoje prve spomine na kavo opiše Robert Henigman, lastnik lokala Tozd ter velik ljubitelj in poznavalec kave.
Kavarne pri nas v zadnjih letih doživljajo preporod. Čeprav zaenkrat le v redkih kavarnah ponujajo kave, ki prinašajo vsaka svoj ritual priprave in pitja, predvsem pa ima vsaka svojo zgodbo, so novi načini priprave kave srž vsakega malce bolj poglobljenega kavarniškega pogovora.
French press, aero press, sifon, canadiano, chemex in cold brew so izrazi, ki opisujejo alternativne postopke priprave kave. Robert se je s t.i. tretjim valom priprave kave spoznal v Avstraliji, kjer je tri leta vodil svoj lokal: “Sigurno so pri nas dovolj nove, ljudje jih ne poznajo, ampak večinoma so to stare tehnike. Najbolj sem bil fasciniran nad areo press tehniko. Izumili so jo izdelovalci frizbija.“
Pri kavi je zelo pomembna kontrola nad elementi, ki so voda, kava sama, pritisk itn. Pomembno je, kako zmelješ kavo, pač čistina same vode. Potem pa se ta postopek dogaja tako, da ti s potiskom roke prek tega vakuma potiskaš vodo čez samo kavo. Kar naredi odličen okus je to, da se prek tega vakuma voda porazdeli enakomerno po celi površini mlete kave.
Iskreno povedano takoj zjutraj, ko vstanem, je ne pijem. Takrat je vedno kozarec vode ali pa mogoče limona stisnjena v vodi. Ampak potem, ko se pripravim na delo pa grem v službo, je kava prva stvar.
Sicer pa slovenska kultura pitja kave ne sodi med tiste, za katere se zdi, da skodelico črnega napitka cenijo najmanj. “Imamo tako kulturo pitja kave, da se še vedno usedemo. Ali sami, s prijatelji, ali pač v eni družbi in da počasi to zaužijemo. Nam je pomembno, kakšna je. Se mi zdi, da se tako začne dan,” razlaga Robert Henigman in dodaja, da je v tujini opazil, da je kava stvar, ki jo ljudje pijejo na hitro in zato, da jih zbudi. Medtem ko pri nas kava ostaja ritual in druženje.
Prva slovensko hladno varjena kava sliši na ime Ruster. Izpopolnili so jo trije mladi Slovenci, ki so se precej dobro odrezali. V enem mesecu so ponudili kavni koncentrat, o katerem so pred tem zgolj brali na spletu. Nastala je edina kava, ki se lahko stekleniči, saj ima sobno temperaturo. “Letošnje leto se mi zdi, da je postala pravi bum. Dve leti je bilo potrebno. Pri nas lahko to ljudje kupijo ali v flaški, to je 500 ml, ali pa jih dajemo v ledeno kavo pa lahko samo en odmerek spiješ.”
Posebnost hladno varjene kave je, da način priprave zaobjame celo kavo. Osnovana je na hladni vodi in počasnem kapljanju, zato so okusi bolj polni.
Če bi to delil procentualno, bi se reklo, da espresso mašina nekako odvzame kavi 40% stvari, ki jih cold brew še povzame, tako da dobiš tistih 100%.
Kozarec vina in skodelica kave – Robert Henigman pravi, da sta si sadeža, ki dajeta opisane napitke, precej podobna.
Zelo rad imam kozarec vina in nekako z mojo ljubeznijo do kave to zelo sovpada, ker po količini substanc oz. tej raznolikosti sta si zelo podobna ta dva sadeža. Tako kot imam rad, da poznam same pridelovalce vin, sem se potem tudi pri kavi odločil, da sem spoznal prek interneta ljudi, ki pridelujejo samo kavo.
Pridelava vina in kave je delo prek katerega se skupnost povezuje. Robertov nasvet za okušanje kakovostne kave pa je: splahniti in s tem ohraniti svežino ust, saj je tako okus kave bolj izrazit. Spet pridemo do primerjave z vinom: “Pri dobrih vinih ali pa pri dobri kavi je zelo pomemeben aftertaste, to so ti okusi, ki se razvijejo zadaj na nebu.” Vsaka kava ima namreč svoj okus, ki ga ob počasnem okušanju bolje čutimo in v njem močneje uživamo.
Ob kavi so v salonih in čitalnicah nekoč nastajale ideje, ki so spreminjale družbo. Čeprav se zdi, da je ta vloga temnega napitka danes pozabljena, ni tako. Tretji val priprave kave nas uči, da je drugačen, preprostejši okus, z manj dodatki morda celo boljši. Zato le pogumno raziščite slovensko kavarniško sceno. Poskusite bistro kavo s sadnim okusom in brez usedline, ki jo boste čutili in okušali tako kot čutite in okušate kozarec najljubšega vina.
Robert Henigman s psičko Kiki na Nočnem obisku.
foto: Darja Pograjc
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Pridružili ste se nam po polnoči, ko smo se ozrli čez ramo leta 2018. Kateri dogodki so se vam najbolj vtisnili v spomin, po čem si boste zapomnili to leto? Ste se naučili kakšno novo življensko lekcijo in morda postali kakšen odtenek modrejši? Ste obudili kakšno staro tradicijo ali pa opustili kakšno slabo navado? Vse to je zanimalo Leo Ogrin, ki je bila z vami v oddaji Nočni obisk.
Noč bo glasbena. Prvo uro bo naša gostja mag.Urška Majdič, pevka in avtorica, ki je glasbeno pot pričela leta 2001 v skupini Billy’s Private Parking, zadnje leto pa jo poznamo pod umetniškim vzdevkom UMA. Poleg glasbe pa je podjetnica in kreativna producentka za izjemne projekte v kulturi, komediji in glasbi. Po eni uri bo naš gost Jan Plestenjak, ki je letos praznoval 25. let glasbenega ustvarjanja. Ob njegovih skladbah se bomo spomnili njegovih začetkov in med drugim izvedeli, katero rekreacijo ima najraje. Med drugo in peto uro zjutraj vam bodo pogled na leto 2018 in želje za 2019 povedali člani glasbenih skupin in pevci: Manouche, DMP, Brest, Dan D, Siddharta, Kevin Koradin, Neisha, Challe Salle, Ketrin Nera, Mrly in številni drugi. Pripravlja Robert Zajšek.
Ob novem letu nas zajame občutek minevanja, ampak v nočnem programu se bo voditeljica Mojca potrudila, da nam bo zabavno in prijetno. Ni treba, da imamo kakšno težko temo, dovolj je, da se družimo.
Nočni pogovor z jamarjema Klemnom Sušo in Jašo Zidarjem iz Jamarskega kluba Železničar
Zarja Kambič je pred dobrimi petimi letim pustila redno službo, kupila enosmerno letalsko karto in od takrat dalje potuje po svetu. Ta december je šele drugič odkar je odšla, obiskala domovino, v vsem tem času pa doživela marsikaj. Na Novi Zelandiji je spoznala tradicionalni maorski načina zdravljenja, na Tongi postala vodička za plavanje s kiti, na Pacifiku reševala želve, odkrivala Aljasko, na Kubi videla, kako se izdelujejo cigare, v Kanadi med Indijanci spoznala tradicionalni ples Pow wow, v Mehiki pa odkrivala posebne običaje ob 1. novembru. Tam je obeleževanja spomina na mrtve vesel praznik, s parado, petjem in plesom. Ljudje si nadenejo tradicionalna oblačila in obrazne poslikave, na ulice postavijo oltarje s hrano in pijačo za duše umrlih.
Konji so bitja lepote. Kot je zapisal že Shakespeare: “Skozi njegovo grivo in rep zapoje višavski veter in ju razmrši, da zaplapolata kot angelska krila.” Čarobnost teh čudovitih živali je že od nekdaj privlačila tudi Špelo Semolič iz Vrtojbe. Prav ljubezen do konjev je nato prerasla v poklicno pot in danes je inštruktorica jahanja v Konjeniškem klubu Vrtnica. Poleg lahkotnega galopiranja po hribovitih predelih severne Primorske, ogromno časa posveča tudi tekmovanju in tako je letos postala pokalna prvakinja Slovenije v preskakovanju zaprek. Na nočni obisk je Špelo Semolič povabil Boštjan Simčič.
Kdo so radioamaterji? Kakšna je njihova oprema? Kaj počnejo s svojimi radijskimi postajami in s kom vse lahko govorijo? Kakšna je njihova vloga, če pride do izrednih dogodkov, kot na primer leta 1991 ob osamosvojitvi? V studiu nacionalnega radia voditelj Jure K. Čokl gosti Tilna Cestnika z Zveze radioamaterjev Slovenije. V petek, takoj po polnoči. Sprejeto in končano.
Z nami bo Robert Kereži, knjižničar, pravljičar, v prostem času pa ultra tekač. Nedavno je premagal peklenski ultra tek po omanski puščavi. S kakšnimi vtisi se spominja tega, zadnjega v seriji izjemnih tekaških podvigov, kako tovrstne izkušnje vplivajo na njegovo dojemanje življenja, družbe, medčloveških odnosov ali je ta beg iz urbanega okolja k naravi neke vrste protest proti težnjam k lagodnosti življenja modernega vsakdanjika, kako je pri tako ekstremnih naporih potrebna skladnost telesa in duha? Poslušajte po polnoči. Voditelj: Teodor Bostič
Zgodba o tem, kako se plesalka s klasično baletno šolo zaljubi v flamenko. In o tem, kako njegov plesni kod poveže s sodobnimi performativnimi praksami in njegovo ognjevitost drzno spoji z metal zvokom električne kitare. Metal flamenko? Zakaj pa ne! Plesalka, koreografinja, performerka, pedagoginja, ustanoviteljica Plesno kulturnega društva Flamenko in predavateljica teorije flamenka Ana Pandur Predin bo nočna gostja Nade Vodušek.
Operni pevec in pevec zabavne glasbe Nace Junkar je v letošnjem letu zabeležil dva jubileja – življenjskega in glasbenega. Čeprav v zadnjih letih njegovo življenje poteka v mirnejših ritmih, je glasba še vedno njegov svet. Zna ceniti drobne življenjske radosti in je pozoren poslušalec – tudi nočnega programa. Tokrat bo na drugi strani etra, kot to radi rečemo. Nace Junkar bo gost Lucije Grm, nočni klepet pa poln življenjskih izkušenj in glasbenih zgodb.
Urška Ajdišek je večino časa poslušala očitke: “Zakaj ne moreš biti taka kot drugi?” »Ker ne morem,« pravi. Želja po spoznavanju jo je gnala v preizkušnje, pogosto nenavadne in za večino ljudi tvegane. Toda tako se počuti živo. Zanimanje za človeško dušo čuti kot svoje poslanstvo, s katerim je prišla na ta svet. Vsak pristen stik s sočlovekom jo je oblikoval, številne ovire na poti pa so jo krepile, širile razpon njenih občutkov in jo prekalile, da natanko ve, kaj hoče. Vsako povabilo v osebno globino pri svojem delu sprejema z velikim spoštovanjem in s hvaležnostjo. Čuti namreč, da jo vsako popotovanje po človeški duši bogati.
S svojo ekipo Aluminij je presenečenje jesenskega dela nogometne sezone: pred njim sta le Olimpija in Maribor. Rojen je na Jesenicah, nogometno je odraščal v Kranju, življenje si je uredil v Kopru. Pomembna prelomnica se je danes 40letnemu Oliverju Bogatinovu zgodila pred desetletjem, ko je diplomiral na ekonomski fakulteti v Ljubljani in se obenem lotil trenerskega poklica. Ta ga je med drugim odpeljal tudi v Saudsko Arabijo, to jesen je pod vrh pripeljal ekipo iz Kidričevega. O bogati in zanimivi igralski in trenerski poti, o študentskih letih in tudi o njegovih pogledih na svet, se bo z Oliverjem Bogatinovim pogovarjal Sandi Škvarč.
Razmere v družbi bi lahko bile zelo drugačne, če med nami ne bi bilo posameznikov, ki so se pripravljeni razdajati za tiste, ki potrebujejo pomoč. Na nočnem obisku se nam bo pridružil aktualni Naj prostovoljec v starostni skupini do 19 let Urban Lečnik Spaič. Kot je zapisano v obrazložitvi nagrade, izjemno dejaven mladostnik, ki izkazuje visoko raven vodstvenih in organizacijskih sposobnosti, ki jih nesebično uporablja za motiviranje vrstnikov in dejavnosti v lokalni skupnosti. Njegove aktivnosti zajemajo širok spekter prostovoljstva v okviru dijaške skupnosti, taborniškega ter gasilskega društva. O vseh njegovih dejavnostih in tudi o tem, kako je z gasilskim intervencijskim pozivnikom sedel v šolskih klopeh, bomo z Urbanom Lečniokom Spaičem govorili po polnoči.
Boris Gjerkeš je pronicljiv profesor razrednega pouka na eni izmed mariborskih osnovnih šol, ki na anomalije šolskega sistema opozarja na glas – v dobro učencev, staršev in učiteljev. Zase pravi, da po merilih naše šolske politike ni preveč dober učitelj; med drugim ga moti, da starši skušajo reševati spore med učenci. Več po polnoči. Pripravlja Darinka Čobec.
O kosu, ki je bil vsemu kos je naslov slikanice, radijske igre in interaktivne pravljice za pametne telefone, ki se z inovativnim pristopom loteva zelo aktualne tematike v današnji družbi, (ne)enakosti med spoloma. Knjiga je izšla v sklopu projekta Nadebud, njena avtorja Urška Kozak in Kobrowsky ter izvajalka projekta pri zavodu Mundilfari, Neža Kozak pa bodo kot gostje Nočnega obiska spregovorili tudi o namenu, pomenu in izzivih nastajanja slikanice ter ostalih aktivnostih in delavnicah za, po njihovem mnjenju, najobčutljivejšo in najdojemljivejšo publiko – otroke. Na klepet jih je pred radijski mikrofon povabil Sandi Horvat.
Bernarda Jurič se v prostem času že nekaj let ukvarja z ultramaratonskim kolesarjenjem in tekom na smučeh. Letos je po dolgem in počez prekolesarila Avstralijo. Spomladi je kot prva in edina Slovenka v 28 dneh uspešno prevozila Indian Pacific Wheel Ride, 5.500 kilometrov dolgo pot od Pertha do Sydneyja. Na povabilo organizatorjev pa jeseni v 34 dneh, še 6.500 kilometrov dolg kolesarski maraton s severa na jug – Terra Australis Bike Epic -TABE. Bernarda Jurič – edina Evropejka, ki ji je ta podvig uspel v istem letu, bo gostja nočnega obiska.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Ali se je mogoče tudi sredi noči odpraviti na lepše? Seveda se je; če ste v družbi nočnega programa. V Nočnem obisku raziskujemo kotičke – tiste romantične, zapeljive in dih jemajoče, usodne, znane, pa tudi skrite, tihe, zapuščene, od vseh pozabljene. Na lepše gremo z novinarko Marjano Grčman, ki pravi, da novinar sodi na teren in ne v pisarno. Prav tam, med ljudmi, so prave zgodbe.
Neveljaven email naslov
