Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1875 se je v Trstu rodil železničarski inženir Maks Klodič, vitez Sabladoski. Kot gradbeni vodja je nadziral gradnjo bohinjske proge s predorom, železnice čez Ture in belokranjske železnice. Za vojsko je gradil progo med Gorico in Trbižem. Veliko je pisal o železniški povezavi Slovenije z morjem.
Norvežani so se 13. avgusta 1905 na referendumu odločili za samostojno državo. V bojazni pred velikim nemškim gospodarskim vplivom so se skandinavske države: Švedska, Norveška in Danska združile v kalmarsko unijo. Prevlado v njej je imela Danska s svojim plemstvom.
"Naše ladje so obstreljevale italijanske obrežne železniške naprave. V Molfetti so bile štiri tovarne in dva železniška viadukta močno razstreIjeni. V mestecu San Spirito so popolnoma zgoreli kolodvor in različne zaloge. Ves Bari je zavit v prah in dim, " tako je na današnji dan leta 1915 poročala tržaška Edinost
Italijanski in slovenski komunisti so na današnji dan leta 1945 v Trstu ustanovili Komunistično partijo Julijske krajine. Za sekretarja so izvolili Borisa Kraigherja.
Na današnji dan leta 1950 sta Gorica in Nova Gorica doživeli prvi preboj železne zavese. Priložnost izrednega obiska svojcev na drugi strani je izkoristilo več tisoč ljudi. Dogodek so najbolj zaznamovale metle, o čemer podrobnje Anton Furlan:
Míren je razpotegnjeno obmejno naselje ob reki Vipavi, preden ta zapusti slovensko ozemlje. Zapis iz leta 1494 navaja ime Merinach an der Wippach. Ime je verjetno nastalo po elipsi iz nekega samostalnika, morda grad iz míren, mirni v pomenu zidan.
Danes se spominjamo izumitelja klarineta. V Leipzigu se je današnji dan leta 1655 rodil izdelovalec glasbil Johann Christoph Denner. Oče Henrich ga je izučil obrti izdelovanja različnih lesenih in koščenih piščali. Klarinet je patentiral leta 1714. Mozart je bil prvi, ki je v klasični glasbi uveljavil klarinet. Benny Goodmann pa je najbolj znan jazz klarinetist. Prisluhnimo skladbi Let,s dance in Big bandu RTV Ljubljana pod taktirko Jožeta Privška
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Na današnji dan leta 1875 se je v Trstu rodil železničarski inženir Maks Klodič, vitez Sabladoski. Kot gradbeni vodja je nadziral gradnjo bohinjske proge s predorom, železnice čez Ture in belokranjske železnice. Za vojsko je gradil progo med Gorico in Trbižem. Veliko je pisal o železniški povezavi Slovenije z morjem.
Norvežani so se 13. avgusta 1905 na referendumu odločili za samostojno državo. V bojazni pred velikim nemškim gospodarskim vplivom so se skandinavske države: Švedska, Norveška in Danska združile v kalmarsko unijo. Prevlado v njej je imela Danska s svojim plemstvom.
"Naše ladje so obstreljevale italijanske obrežne železniške naprave. V Molfetti so bile štiri tovarne in dva železniška viadukta močno razstreIjeni. V mestecu San Spirito so popolnoma zgoreli kolodvor in različne zaloge. Ves Bari je zavit v prah in dim, " tako je na današnji dan leta 1915 poročala tržaška Edinost
Italijanski in slovenski komunisti so na današnji dan leta 1945 v Trstu ustanovili Komunistično partijo Julijske krajine. Za sekretarja so izvolili Borisa Kraigherja.
Na današnji dan leta 1950 sta Gorica in Nova Gorica doživeli prvi preboj železne zavese. Priložnost izrednega obiska svojcev na drugi strani je izkoristilo več tisoč ljudi. Dogodek so najbolj zaznamovale metle, o čemer podrobnje Anton Furlan:
Míren je razpotegnjeno obmejno naselje ob reki Vipavi, preden ta zapusti slovensko ozemlje. Zapis iz leta 1494 navaja ime Merinach an der Wippach. Ime je verjetno nastalo po elipsi iz nekega samostalnika, morda grad iz míren, mirni v pomenu zidan.
Danes se spominjamo izumitelja klarineta. V Leipzigu se je današnji dan leta 1655 rodil izdelovalec glasbil Johann Christoph Denner. Oče Henrich ga je izučil obrti izdelovanja različnih lesenih in koščenih piščali. Klarinet je patentiral leta 1714. Mozart je bil prvi, ki je v klasični glasbi uveljavil klarinet. Benny Goodmann pa je najbolj znan jazz klarinetist. Prisluhnimo skladbi Let,s dance in Big bandu RTV Ljubljana pod taktirko Jožeta Privška
Vem, da nič ne vem. To načelo učene nevednosti si je za izhodišče raziskovanja postavil, po nekaterih podatkih na današnji dan leta 470 pred našim štetjem, v Atenah rojeni filozof Sokrat. Njegov nauk, ki je bistveno vplival na predstavnike evropskega razsvetljenstva, poznamo po Platonovih Dialogih. "Varčujmo" je bil naslov prispevka v Slovencu, ki je izšel na današnji dan leta 1915: "Ne zmaguje se samo s kanoni in puškami, temveč tudi z živili." Anonimni avtor je bralce poučeval, da je "... treba paziti zlasti na kruh. Beli kruh je potrata pšenične moke. Krompirja pred kuhanjem ne smemo olupiti, saj ga gre tako v nič kar petina." Na Predmeji se je na današnji dan leta 1935 rodil sociolog Aldo Černigoj. Po končanem učiteljišču v Tolminu je na Filozofski fakulteti v Ljubljani študiral sociologijo. Predaval je na koprski srednji ekonomski šoli in na gimnaziji, zatem je delal na Zavodu za zaposlovanje. Na Skupnosti obalnih občin je skrbel za razvoj visokega šolstva, predhodnice današnje Univerze na Primorskem. Ob izidu knjige Večer pri Maticovih je tako strnil spomine na otroštvo: Partizanski dnevnik je na današnji dan leta 1945 poročal hudih bojih v Liki, čete 1. ameriške armade so začele napadati severni nemški bok v Ardenih, zavezniški letalski napadi na nemška mesta pa so se vrstili že 14 dni. Krajevno ime Artv`iže je izpeljano iz severnonemškega osebnega imena Hartwig. Če je izvor jasen, pa je tvorba zapletenejša, je zapisal Marko Snoj, avtor Etimološkega slovarja slovenskih zemljepisnih imen. Če je srednjeveški zapis dobesedni prevod slovenskega imena (ali obratno) je ime Artvíže nastalo po plurizaciji - številnosti imena Artviže (brdo), ki vsebuje obliko srednjega spola pridevnika Artviž(j)i ali Hartvigov. Fašisti so Artv`iže poitalijančili v Artuize. V Parizu so na današnji dan leta 1875 slovesno odprli novo operno in baletno hišo, ki jo je zasnoval arhitekt Charles Garnier. Dvorana ima v parterju in štirih balkonih kar 1900 sedež, oder pa lahko sprejmo 450 nastopajočih. Na otvoritveni slovesnosti so zaigrali uverturo opere Nema iz Porticija Danijela Auberja, balet Le Corsaire in Rossinijevo opero William Tell. Prisluhnimo odlomku uverture iz Rossinijeve opere, Filharmonikom iz Plovdiva je na snemanju dirigiral Ruslan Raičev
Nemškega jezikoslovca in folklorista Jacoba Grimma poznamo predvsem kot sooavtorja znamenitih pravljic, ki sta jih izdala z bratom Wilhelmom. Manj znan je Grimmov zakon o glasovnih spremembah v nemški slovnici, ki je nastal na podlagi analize glasovnih razlik sorodnih indoevropskih jezikov. Jakob Grimm se je rodil na današnji dan leta 1785 V Beogradu se je na današnji dan leta 1890 rodil slikar, novinar in komunist Moša Pijade. Slikarstvo je študiral v rodnem Beogradu, Münchnu in Parizu. Ob izbruhu druge svetovne vojne je delal v vrhovnem štabu partizanov. V arhivu hranimo Pijadejevo oceno obiska v Londonu leta 1957 ga-345 Že takoj po izbruhu prve svetovne vojne je Rusija na meji s turškim cesarstvom razporedila enote kavkaške armade, ki je štela sto tisoč vojakov, vendar so zaradi porazov na vzhodni fronti morali tja preseliti skoraj polovico moštva. Na današnji dan leta 1915 je 40 tisoč ruskih vojakov in 20 tisoč armenskih prostovoljcev napadlo turške položaje. Partizanski dnevnik je na današnji dan leta 1945 poročal, da se bratska Rdeča armada zmagovito bliža slovenski domovini, zahodni zavezniki pa zadajajo Nemcem udarec za udarcem. "Naši borci ne morejo biti lačni, ko stopajo v odločilne bitke! Stopimo me na izpraznjena mesta v naših gospodarskih enotah," so zapisali v pozivu z naslovom Slovenke od Trsta do Lendave, od Celovca do Črnomlja. Tvorba krajevnega imena Ánhovo kaže na izpeljavo iz osebnega imena Vanih ali Anih, ki je morda sorodno z onim, ki se pojavlja v krajevnem imenu Vanišinin Breg, in iz češkega osebnega imena Vána, ki je osnova čeških krajevnih imen Vanice, Vanov, Vanovice in Vanovka. V zapisu iz leta 1277 je omenjana villa Wanicho, leta 1330 Wanichove, leta 1523 Anichaw. Fašisti so Anhovo poitalijančili v Anicova Coradda. V Zagrebu je na današnji dan leta 1985 umrl dirigent Lovro Matačič. Glasbeno se je izobraževal v zboru Dunajskih dečkov in na dunajskem konservatoriju. Leta 1915 je postal korepetitor kőlnske Opere, nato operni dirigent v Osijeku, Novem Sadu, v Ljubljani, Beogradu, Rigi in Zagrebu ter direktor beograjske Opere.V arhivu hranimo pričevanje Marka Muniha o šolanju pri Lovru Matačiču v Frankfurtu: Prisluhnimo odlomku Moje pesmi iz Balkanofonije - simfonične suite Josipa Štolcerja Slavenskega. Zagrebškim filharmonikom je na snemanju dirigiral Lovro Matačič
V Trenti se je na današnji dan leta 1835 rodil gorski vodnik Anton Tožbar - Medved. Znan je postal po svojem boju z medvedom na pobočju Planje nad dolino Belega potoka 24-ga aprila leta 1871. Medved mu je odtrgal spodnjo čeljust z jezikom vred, vendar je Tožbar preživel. Leta 1877 je bil prvi spremljevalec mladega Juliusa Kugyja, ko je ta prišel v Trento. Kasneje je Tožbar postal vodnik nemško-avstrijskega planinskega društva. "Danes gre za bodočnost velikih narodov, za vse njih načrte in namere, in za usodo majhnih narodov. V potokih krvi se more potopiti poedinec, ne sme pa potopiti narod! Vse to ustvarja potrebo, da se narodno delo organizira. Tako je Edinost na današnji dan leta 1915 povzela s podobnim pozivom za Slovence članek vodje mladočeške stranke, dr. Karola Kramaža v novoletni številki Narodnih listov. Danes se spominjamo prve urednice ženskega lista Slovenke. V Ljubljani je na današnji dan leta 1940 umrla učiteljica, pisateljica Marica Nadlinšek - Bartol. Po maturi se je zaposlila v Trstu, kjer je delala v čitalnici, Društvu Cirila in Metoda. V Ljubljanskem zvonu je objavljala črtice in leta 1898 izdala roman Fatamorgana. Zakaj je izdajala Slovenko, pa bo skušala odgovoriti Evelina Umek: "Srditi spopadi kljub snegu in mrazu". Tako je Partizanski dnevnik naslovil povzetek vojnega poročila vrhovnega štaba narodnosovobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije: "Pri Mariboru sta bila uničena dva vlaka, zgorelo je 17 vagonov in 2 lokomotivi. Zaplenjena je bila znantna količina vojne opreme. Budimpešta je v plamenih". Karjevno ime Ankaran izhaja iz latinskega rodovnega imena Ancharius in pomeni posest te osebe. V Toscani je kraj Ancharano. Kraj je bil naseljen že v rimski dobi. Z novim letom 2015 je Ankaran sedež 212 slovenske občine, zato prislunimo izjavi prvega župana Gregorja Strmčnika Na današnji dan leta 1990 je v Ljubljani umrla sopranistka Nada Vidmar. Že med študijem pri profesorju Juliju Bettetu je nastopala v ljubljanski operi, od leta 1943 pa je bila članica partizanskega gledališča. Leta 1970 je tako razmišljala o glasbenem bogastvu Primorske. Nadi Vidmar prisluhnimo v duetu Alfreda in Violette iz 4. dejanja Verdijeve opere La Traviata. Tenoristu Miru Brajniku in orkestru Slovenske filharmonije je dirigiral Samo Hubad
Na današnji dan leta 1635 so v Parizu ustanovili Francosko akademijo. Pobudo zanjo je dal kardinal Armand Jean du Plessis de Richelieu. Académie française sestavlja 40 članov, znani so kot 'nesmrtni'. V Črnem vrhu nad Idrijo se je na današnji dan leta 1805 rodil narodni buditelj in publicist Gašper Cigale. Med študijem bogoslovja v Gorici se je pridružil krožku v bukvarni Valentina Staniča in kasneje skupini briških duhovnikov, ki so ustanavljali prve slovenske šole. Dopisoval je v Novice, kjer je objavil več pesmi, najbolj znana je Kavka in petelin. Na današnji dan leta 1915 je izšla nič kaj praznična številka dnevnika Slovenec, v katerem so prevladovale teme z vzhodne fronte, ki so obravnavale boje z Rusi. Bralci so izvedeli, da je na ruskem Poljskem padel sin nemškega kanclerja, zraven pa je bilo navodilo, kako pisati najbližjim, ki so se znašli v ujetništvu. Zaradi ameriške premoči na morju in v zraku so japonske oblasti začele stopnjevati napade s samomorilnimi letalci, imenovanimi kamikaze, na ameriške bojne in druge ladje. Iz ameriške letalske baze v Kalkuti so ameriške posadke znamenitih bombnikov B-29 porušile železniški most pri Bangkoku. V Zagorju na Pivki se je na današnji dan leta 1935 rodil slavist Silvo Fatur. Po diplomi je učil v Pivki, od leta 1963 pa na postojnski gimnaziji, kjer je bil vrsto let ravnatelj. Posvečal se je krajevnemu zgodovinopisju in kulturni politiki, pisal je tudi o organizaciji Tigr. Leta 1999 je izdal zbirko pripovednih pesmi Miroslava Vilharja Vrh skaline silovite in povedal: Krajevno ime Ajdovščina je posebnost, zato prisluhnimo razlagi slavista Marka Snoja, avtorja Etimološkega slovarja slovenskih zemljepisnih imen: Na današnji dan leta 1980 so v Los Angelesu našli ustreljenega rock pevca Larryja Williamsa. Že kot otrok je v New Orleansu igral klavir, kot najstnik je prepeval v rhythm&blues zasedbi Lemon drops, že leta 1954 pa je podpisal prvo snemalno pogodbo. Diskografski preboj mu je uspel s skladbo Short Fat Fannie. Sledila sta Bony Moronie in Dizzy Miss Lizzie, ki jo je John Lennon priredil za Beatlese. Prisluhnimo zimzeleni Bony Moronie
Na današnji dan leta 45 pred našim štetjem je bilo prvo prestopno leto, s katerim je začela veljati koledarska reforma, imenovana po Juliju Cezarju. Zanimivo, da so v Rusiji ta način štetja uveljavili šele na današnji dan leta 1700. Praznovanje novega leta je v zgodovini človeštva pestro in raznoliko. Tudi na Primorskem so tja do 50-ih let minulega stoletja še ohranjali koledniške običaje, ko so mladi po hišah voščili novo leto in prinašali srečo. V našem arhivu hranimo koledniško pričevanje Bernarde Slavec iz Knežaka: Prvega novoletnega dne 1915 je tržaška Edinost izšla z uvodnikom ob 25-letnici časopisa, ki ga je od začetka urejal tedanji glavni urednik Makso Cotič. "Prva številka Edinosti je izšla na Novoletni dan 1890 kot majhen list, ki je izhajal dvakrat tedensko, a vendar smemo reči, da ne bi bilo danes našega mogočnega slovenskega Trsta, pred čigar narodno zavednostjo in uspešno narodno samoobrambo se sedaj klanja ves slovenski svet." Partizanski dnevnik, glasilo Osvobodilne fronte za Primorsko in Gorenjsko, je na novoletni ponedeljek leta 1945 izšel z uvodnikom doktorja Mihe Potočnika z naslovom Iz leta borb v leto miru in svobode. "Novo leto miru in svobode. Novo leto - nova Slovenija - nova Jugoslavija, to je naše voščilo. Novo leto Slovanstva in človečanstva, ki bo vstalo poveličano in pomlajeno iz ruševi starega, na smrt obsojenega sveta. Naj bo zdravo in srečno!" Istrska vas Abitanti ima ime italijanskega izvora, natančneje iz izpeljanke glagola abitare - prebivati, stanovati. Sicer je v starejšem zapisu iz leta 1763 zapisano Obitanti. Miro Kocjančič pozna še eno razlago: V Idriji se je na današnji dan leta 1960 rodil flavtist Cveto Kobal. Že med študijem na ljubljanski glasbeni akademiji se je uveljavil kot odličen flavtist v simfoničnem orkestru in kasneje kot solist. Zatem se je izpopolnjeval v Kanadi, Švici, Združenih državah Amerike in Franciji, kjer je zablestel z izvedbo Tantadrujevih želja skladatelja Alda Kumarja. Delal je kot docent na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Cveto Kobal je leta 2003 izdal zgoščenko, ki jo je Tatjana Gregorič tako predstavila: Prisluhnimo še odlomku posnetka iz leta 1983, ko je Cveta Kobala spremljala pianistka Vlasta Doležal - Rus
Na današnji dan leta 39 se je v Rimu rodil cesar Tit Flavij. Uspešno je zatrl judovski upor v Jeruzalemu med letoma 66 in 73. Sledilo je eno najbolj mirnih obdobij v zgodovini Rima. Leto pred smrtjo je s sto zaporednimi dnevi iger odprl znameniti Kolosej. Na današnji dan leta 1924 se je na Premu rodil diplomat in politik Bogo Gorjan. Že mlad se je pridružil partizanom, po vojni pa je postal diplomat, najprej kot namestnik šefa jugoslovanske delegacije v Trstu, zatem pa kot prvi sekretar jugoslovanske ambasade v Londonu. Kasneje je delal v slovenski vladi, na uradu za informacije. Leta 2001 je izdal knjgo Mojih petdeset let v politiki, Zavezniške misije na Koroškem in Štajerskem 1944-45, s predstavitve v Izoli je poročala Ida Kogej V Beogradu je na današnji dan leta 1959 umrl tenorist Josip Rijavec. Glasbo je študiral v Gorici, Ljubljani in na Dunaju. Po diplomi je predaval na ljubljanski glasbeni šoli, leta 1916 se je v zagrebški operi posvetil poklicnemu petju. Kasneje je gostoval v Pragi, Beogradu in Berlinu. Po vojni je predaval na beograjski glasbeni akademiji. Prisluhnimo odlomku Ceciljanke Pietra Mascagnija. Tenorista je na snemanju spremljal orkester berlinske filharmonije Vzdevki , ki so jim botrovale telesne značilnosti in hibe, so tudi priimkotvorni, piše Merku. Iznakaženemu človeku so pravili Skáza, v Trstu je bil v 14. stoletju izpričan tudi priimek Skázec. Statistiki pa ugotavljajo, da je od 292-ih nosilcev priimka Skáza 127 živečih v savinjski in podravski statistični regiji, v primorskih regijah pa je njihovo število zanemarljivo, saj ga nismo zasledili v spiskih poitalijančenih priimkov. V prostorih dekliške šole Josiasa Priesta so na današnji dan leta 1689 krstno uprizorili opero Henryja Purcella Dido in Enej, ki jo je libretist Nahum Tate napisal po motivu iz Virgilove Eneide, velja pa za vrhunski dosežek britanske melodrame. Prisluhnimo odlomku 1. dejanja opere; zboru, solistom in bostonskemu baročnemu orkestru je dirigiral Martin Pearlman
Postopek vulkanizacije je leta 1844 patentiral na današnji dan leta 1800 rojeni ameriški izumitelj Charles Goodyear. Enostavni postopek so kmalu prevzeli tudi drugi, tako da je umrl reven, šele kasneje se je razvila industrija predelave kavčuka. "Ruska osma armada, ki je nekako pred enim tednom začela ofenzivo proti našim četam, ki so prodrle do Karpatov, se je po popolnitvah in novih divizijah ojačila toliko, da se je zdelo potrebno umakniti naše čete na vrhove prelazov in okolico Gorlic. V Galiciji se položaj ni izpremenil. V ozemlju ob Bzuri in Ravki je napredoval naš napad," je na današnji dan leta 1914 poročala tržaška Edinost. V Stanovišču pri Breginju se je na današnji dan leta 1934 rodil igralec in režiser Stane Leban. Po gimnaziji v Gorici, Tolminu in Bovcu, je šolanje nadaljeval v Ljubljani na srednji šoli za sanitarne tehnike in istočasno štiri leta obiskoval gledališke tečaje. Najprej se je zaposlil kot sanitarni inšpektor v novogoriškem okrajnem zdravstvenem domu, leta 1957 pa je postal igralec Mestnega gledališča v Novi Gorici. Ob 50-letnici mesta se je leta 1998 tako spominjal gledaliških začetkov v njem Na današnji dan leta 1954 se je v Podnanosu rodil novinar Edvard Pelicon. V Ljubljani je študiral na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo in se 1982 zaposlil v novogoriškem studiu. Prisluhnimo odlomku oddaje Radio Koper na obisku pri učiteljici Adi Vidmar Maja leta 1993 je Edvard Pelicon v Ajdovščini ustanovil Radio nova Medtem ko je David na 35-em mestu najpogostejših moških imen pri nas, pa priimkovnih izpeljank iz svetopisemskega imena, ki izhaja iz hebrejskega imena Dauid z nekdanjim pomenom "priljubljen, ljubljenec", nismo zasledili. Še za patronimični priimek Davidovič statistiki sporočajo, da se ne pojavlja ali je njegova pogostnost manjša od 5. Fašisti so ta priimek poitalijančili v Dedavide ali Di Davivide. V Oclahoma Cityju se je na današnji dan leta 1914 rodil pianist Billy Tipton. Šele po smrti leta 1989 so ugotovili, da je ženska in potrdili rojstno ime Dorothy Lucille Tipton. Billy je pri 22-ih ustanovil svoj prvi jazzovski ansambel in kasneje z različnimi zasedbami prekrižaril Ameriko in Evropo. Leta 1954 je s svojim triom posnel ploščo, na kateri je tudi skladba Bernie's Tune
Na Šentviški gori se je na današnji dan leta 1874 rodil narodni buditelj Janez Evangelist Červ, prvi vzgojitelj in dobrotnik Simona Gregorčiča. Že leta 1850 je ustanovil družbo mladeničev, nekakšno predhodnico čitalnice z bogato knjižnico. Na današnji dan leta 1914 so se enote turškega cesarstva morale umakniti pred ruskimi napadi na položajih v Armeniji. Italijanski nacionalisti so na današnji dan leta 1918 v Trstu napadli zadnjega slovenskega škofa, Andreja Karlina. Vatikan ga je čez leto dni razrešil in na njegovo mesto imenoval Italijana. V Žirjah pri Sežani se je na današnji dan leta 1924 rodil novinar in politik Miro Kocjan. Gimnazijo je končal v Capui in v Neaplju študiral slovanske jezike. Pridružil se je komunistom, bil konfiniran in se s 3. prekomorsko brigado vrnil v domovino. Delal je pri Narodnoosvobodilnem odboru za Slovensko Primorje v Ajdovščini. V Trstu vodil dopisništvo Tanjuga, zatem pa je delal na našem radiu. Bil je predsednik koprske občinske skupščine. Leta 1980 je prejel priznanje Zlati osimo in ob tej priložnosti dejal Po svetem Bonifaciju ali Bonaventuri je Merku pojasnil izbor priimkov Bónča, Bonáč, Boné, Bončína in Vončína. Statistiki so našteli 170 nosilcev priimka Bónča, 35 Bonáčev, 104 Bonétov, kar 72 jih živi v goriški statistični regiji, tam so našteli tudi dobro polovico od 215 nosilcev priimka Bončína. Fašisti so jih poitalijančili v Bonatti ali Bonacci. V Miletinu se je na današnji dan leta 1694 rodil skladatelj Ceslav Vanura. Pridružil se je frančiškanom, redu minoritov in postal organist samostanske cerkve svetega Jakoba v Pragi, kjer je ustvaril bogat opus baročne sakralne glasbe. Skladbo Laetentur coeli je posnel praški simfonični orkester z zborom cerkve svetega Jakoba, organistom Ottom Novakom in dirigentom Josefom Herclom
Na današnji dan leta 1869 so koroški Slovenci v Celovcu ustanovili politično društvo Trdnjava. Na prvem občnem zboru so sprejeli mladoslovenski politični program, leta 1871 pa še jugoslovanski program. Andrej Einspieler je leta 1874 na deželni zbor naslovil kar 42 peticij o javni rabi slovenščine, ki jo je sicer zagotavljala ustava, vendar deželni zbor v Celovcu o tem ni hotel razpravljati. V Šturjah se je na današnji dan leta 1894 rodil pesnik Tone Batagelj. V goriškem alojzevišču je bil Kogojev in Bevkov sošolec, pridružil pa se je tudi Preporodu. Pisal je predvsem ljubezensko poezijo. Na tržaškem procesu so ga, kljub njegovi odsotnosti, obsodili. Med drugo svetovno vojno so ga ustaši aretirali in ga poslali v nemška koncentracijska taborišča. Po vojni je živel v Opatiji. V Trstu je na današnji dan leta 1969 umrl politik Jože Dekleva. Pravo je študiral v Ljubljani, leta 1925 je doktoriral v Sieni. Fašisti so ga konfinirali na otok Ponzo. Po vojni je bil v Trstu občinski odbornik, kasneje predsednik Slovensko-kulturno-gospodarske zveze. Ob 100-letnici njegovega rojstva je leta 1999 zgodovinar Borut Pahor izdal monografijo in ga tako opisal Komaj v zadnjih stoletjih se slovenski izpeljanki imena Johannes, Janez ali Ivan, pojavita tudi v pretežno skrajšanih oblikah Jan in Ivo. Med patronimičnimi oblikami priimkov Merku navaja Jánič, za katerega pa statistiki ugotavljajo, da je redek, saj so našteli le 55 nosilcev. Družinska oblika s pripono -ko nam daje nove priimke Jánko, Jénko, Jónko, iz teh pa je slovenščina pridobila nove izpeljanke Jánkovič, Jánčar, Jónčar. Fašisti so jih poitalijančili v Ianni, Gianetti ali Giannini. Na Šentviški gori je na današnji dan leta 1944 umrl skladatelj Ivan Laharnar. 18-leten je postal orglar in dve leti kasneje še pevovodja. Obširni opus 252-ih tiskanih in 273-ih skladb v rokopisu je pretežno sakralen. Laharnarjevo pesem Rožici je mešani pevski zbor Zdravko Munih iz Mosta na Soči leta 1998 na reviji Primorska poje tako zapel
Rimski cesar Aurelij je na današnji dan leta 274 v Rimu uvedel kult nepremagljivega sonca in mu dal zgraditi tempelj ter uvedel 25. december kot praznik čaščenja novega boga, sebe pa razglasil za božjega namestnika na Zemlji. Kristusov rojstni dan so nekoč v Betlehemu slavili 6-ga januarja, v Jeruzalemu 14. nizana, kar je bilo v drugi polovici našega marca. Klemen Aleksandrijski piše, da so ga obhajali 25. pahoma, to je 20. maja. Šele leta 336 je božič v koledarju rimskokatoliške cerkve omenjen 25. decembra, ko so Rimljani slavili dan nepremaganega Sončnega boga. V Sloveniji je božič od leta 1989 dela prost dan. Koprski škof Metod Pirih je tedanjo novost tako komentiral Na današnji dan leta 1914 se je začelo neuradno božično premirje med vojaki na zahodni fronti. Nemški in francoski ter britanski vojaki so se srečali na nikogarjšnjem ozemlju med frontnima črtama in skupal praznovali božič. Jaslice so se po vsej verjetnosti razvile iz duhovnih iger, ki so ponazarjale najbolj dramatične dogodke Kristusovega življenja. Frančišek Asiški je leta 1223 v gozdu pri kraju Greccio v Umbriji za božič postavil žive jaslice, na Slovenskem so prve jaslice postavili jezuiti leta 1644. O jaslicah v Istri je leta 1990 Primož Krečič tako pripovedoval Silvi Ferletič Božič je 12. najpogostejši slovenski priimek, v istrsko-kraški statistični regiji celo četrti. Statistiki so jih našteli kar 3 tisoč 585, največ, 713, v osrednjeslovenski, 531 v goriški in 461 v istrsko-kraški statistični regiji. Fašisti so ga poitalijančili v Natali, Bossi ali Bozzi. Na današnji dan leta 1924 je v Mariboru umrl skladatelj Viktor Parma, ki je zaslovel predvsem z operami in operetami romantične usmeritve. Je tudi avtor znamenitih oper Zlatorog in Ksenija. Paolo Petronio je pri založbi Mladika izdal knjigo Viktor Parma - oče slovenske opere. O njej je na tržaški predstavitvi Ravel Kodrič povedal/ dalet Prisluhnimo napitnici iz opere Zlatorog. Poje tenorist Ervin Ogner. Spremlja ga zbor in orkester mariborske opere, dirigira Kristjan Ukmar
Cochinu je na današnji dan leta 1524 umrl portugalski pomorščak in raziskovalec Vasco da Gama. Sedem let prej je odkril pot v Indijo okrog Rta dobrega upanja in se čez leto dni vrnil z dragocenim tovorom dišavnic. Tržaška Edinost je zapisala, da so ruski vojaki obleganim avtroogrskim vojakom v Przemyślu na sveti večer leta 1914 na vhodna vrata obesili voščilnico z lepimi željami. Tudi na zahodni fronti je na božični večer prišlo do kratkega premirja ter do druženja in izmenjave daril med nemškimi in antantnimi vojaki. Poveljstva na obeh straneh fronte pa so takoj zatem začela iskati krivce za nevojaško vedenje in vnašanje defetizma. Na današnji dan leta 1949 se je v Sedlu v breginjskem kotu rodil slikar Vojko Gašperut. Leta 1959 se je družina preselila v Koper, kjer si je Vojko med skokom v morje poškodoval vratno vretence. V Zavodu za rehabilitacijo v Ljubljani je začel slikati z usti, čemur je posvetil življenje in o tem leta 2006 povedal V Kopru je na današnji dan leta 1994 umrl škof Janez Jenko. Gimnazijo je končal v škofovih zavodih v Šentvidu, teologijo v Ljubljani, kjer je tudi doktoriral. Deloval je kot prefekt na škofijski gimnaziji v Šentvidu pri Ljubljani, od 1940 kot gimnazijski katehet v Beogradu, leta 1964 pa je bil imenovan za apostolskega administratorja Slovenskega Primorja. Po ponovni vzpostavitvi koprske škofije leta 1977 je postal njen prvi škof po letu 1830. Njegov naslednik Metod Pirih se ga tako spominjal "Priimek Adam je doma izključno v Nabrežini in na Tržaškem, v Sloveniji mu sledijo patronimične oblike Adámič, Adámčič in Adamljé," piše Merku. Zanimivo, da so statistiki med 355 nosilci priimka Adam, največ, 146 priimkov, našteli v podravski statistični regiji. Fašisti so jih poitalijančili v Adami. V Mainzu se je na današnji dan leta 1824 rodil skladatelj, pesnik in prevajalec Peter Cornelius. Zaslovel je s komično opero v dveh dejanjih Bagdadski brivec, zato prisluhnimo odlomku uverture k operi. Orkestru češke filharmonije je na snemanju dirigiral Rudolf Vašata
Na današnji dan leta 1990 je bil v Sloveniji plebscit, na katerem je za samostojno in neodvisno državo glasovalo milijon 289 tisoč 369 volilnih upravičencev ali 88,5 odstotka. V skladu s to odločitvijo je slovenska skupščina 25. junija 1991 sprejela temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. V Ložah pri Vipavi se je na današnji dan leta 1889 rodil graščak in agronom Evgen Mayer. Kot študenta dunajske visoke šole za kmetijstvo so ga mobilizirali, zatem je bil med prvimi prostovoljci za obrambo Koroške. Grajsko posestvo je 20 let bogatil z novimi sortami, po vojni ga je podaril kmetijski šoli, sam pa se je preselil na Pristavo pri Novi Gorici, kjer je vodil referat za pospeševanje sviloprejke pri okrajnem ljudskem odboru. Izdelal je študijo za sajenje in gojenje murv na goriškem Krasu. Zelene zvezde, tako je Edinost na današnji dan leta 1914 naslovila pismo primorskega rojaka iz Flandrije, ki je potovalo tri dni: "V soboto zvečer smo tiho in oprezno zamenjali neko stotnijo v strelskem jarku. Bili smo oddaljeni kakih dvesto metrov od angleških okopov. Kakor hitro smo prispeli semkaj, nas je že pozdravil sovražnik s pravo točo granat in šrapnelov - večerni blagoslov! Nato je nastal mir. Po en vojak čuje vedno in pazi, drugi spi in tako se menjamo vsako uro.". V Trstu se je na današnji dan leta 1954 rodila slikarka Ani Tretjak. Leta 1971 je v Trstu postala umetnostna mojstrica, nato je šolanje nadaljevala na pedagoški in likovni akademiji. Ob 100-letnici rojstva Augusta Černigoja se je tako spominjala svojega učitelja Priimek Vrán je Merku uvrstil v 'ptičjo' skupino. Med izvedenimi oblikami velja omeniti še Vránič in Vránjac, ki je prisoten v Nadiških dolinah. Zanimivo, da jih od 97 nosilcev priimka Vrán, kar 29 živi v istrsko-kraški statistični regiji. Fašisti so Vráne poitalijančili v Varni. V Nadlicah se je na današnji dan 1914 rodil skladatelj in pedagog Dezider Kardoš. Študiral je na bratislavski akademiji pri profesorju Alexandru Moyzesu, zatem je vodil glasbeni oddelek slovaškega radia v Preševu, po vojni v Košicah, leta 1952 pa je postal prvi ravnatelj slovaške filharmonije, zatem pa še predavatelj na bratislavski akademiji. Iz bogatega in raznovrstnega opusa prisluhnimo odlomku 7. simfonije, ki jo je posnel simfonični orkester bratislavskega radia pod taktirko Ondreja Lenarda
Danes se spominjamo znamenite vohunske afere, ki jo je leta 1894 sprožila najdba dokumentov v pisarni nemškega vojaškega atašeja v Parizu. Obsodili so stotnika Alfreda Dreyfussa, alzaškega Juda. Čez dve leti so odkrili, da je vohunil major Esterhazy, vendar ga je sodišče oprostilo. Pisatelj Emile Zola je tedaj objavil odprto pismo francoskemu predsedniku z naslovom Obtožujem. V Prečni se je na današnji dan leta 1909 rodil zgodovinar Metod Mikuž. Med vojno je bil verski referent Glavnega štaba, član plenuma Osvobodilne fronte, Snosa in Avnoja. Leta 1963 se je tako spominjal odhoda v Jajce Po vojni se je posvetil zgodovini, predaval je na univerzi in objavil 23 knjig, omenimo le Oris zgodovine Slovencev v stari Jugoslaviji in Pregled zgodovine narodnoosvobodilne borbe na Slovenskem. Na današnji dan leta 1914 se je začela ofenziva enot turškega cesarstva na kavkaški fronti z bitko za Sarikamiş, oziroma Sraženje po rusko, s katero je turški vojni minister Ismail Enver hotel pregnati Ruse in zasesti Tbilisi, vzpodbuditi upor tamkajšnjih muslimanov in zagotoviti redne dobave nafte iz Kaspijskega bazena. V Huminu je na današnji dan leta 2009 umrl podjetnik in kulturnik Dino del Medico. Leta 1968 so v švicarskem mestecu Ozbe ustanovili Zvezo izseljencev Beneške Slovenije. Po potresu leta 1976 se je aktivno vključil v gradbeno obnovo. Z Vesno Leskovic sta izdala 3 knjige beneških receptov, ki jim je sledila knjiga Tartufi in vino, narodopisno delo je sklenil z izdajo narečnega slovarja terskih dolin Naše bieside in na predstavitvi v Bardu povedal "Žuželke so včasih sitne in zoprne, s tem je metaforični pomen priimka jasnejši. Poleg priimkov Múha, Mrav, Mrévlje so tu še Obad, goriški priimek Brécelj, ki odgovarja živalskemu imenu "brencelj", in priimki Kéber, Komár in Mrámor, "bramor", piše Merku. Ustavimo se pri pri priimku Brécelj. Statistiki so jih našteli 328, od tega dobro polovico 181 v goriški statistični regiji. Fašisti so jih poitalijančili v Brecelli. Inspiracijo za Preludij za faunovo popoldne je skladatelj Claude Debussy dobil v pesmi Stephanea Malarmeeja. Na današnji dan leta 1894 so ga krstno zaigrali v Parizu, leta 1912 je Vaslav Nižinsky podpisal koreografijo za baletno uprizoritev. Prisluhnimo odlomku preludija, ki ga je leta 1915 posnel Simfonični orkester z dirigentom Arturom Toscaninijem
Že leta 1904 sta Društvo prijateljev otrok in Društvo za boj proti tuberkulozi iz Trsta na območju Svetega Hieronima v Valdoltri ustanovili obmorsko okrevališče za zdravljenje otrok, na današnji dan leta 1909 pa so odprli bolnišnično okrevališče v Valdoltri, kjer danes deluje Ortopedska bolnišnica. Ob stoletnici je Silva Ferletič pred mikrofon povabila tedanjega primarija, Venceslava Pišota Ciril Prestor iz Ljubljane je v svoj vojaški dnevnik na današnji dan leta 1914 zapisal: "Iz Novega Sada smo šli par ur peš v vas Ofutak. Stanovali smo na švabskem posestvu. Težko zbolel in obležal v postelji. Med kolero - bolnimi vojaki v bolnici. Štabni zdravnik me hotel dati v izolirnico, pa sem ušel. Divizijo prišel nadzirati nadvojvoda Evgen. Izredno čuden mož." Na današnji dan leta 1934 se je v Stranah pri Postojni rodil general Ivo Tominc. Življenjsko pot od kmečka fanta do generala je v oddaji Justa Ivanoviča Radio Koper na obisku leta 1987 opisal takole Na Bregu pri Radovljici se je na današnji dan leta 1934 rodil pedagog, politik, sociolog in publicist Tomaž Bizajl. Mladost je preživel v Baški grapi in v Tolminu končal učiteljišče. Vpisal je izredni študij sociologije in delal v Idriji kot referent za šolstvo. Od leta 1965 živi v Kopru, v republiškem izvršnem svetu je do odstranitve Staneta Kavčiča vodil sekretariat za prosveto in kulturo, telesno kulturo in znanost. 30 let kasneje se je tako spominjal tedanjih burnih političnih dogodkov Tomaž Bizajl je zatem v Kopru vodil Primorske novice, nato pa je na koprskem oddelku Pedagoške akademije predaval sociologijo. Po imenih vetrov so nastali le maloštevilni priimki, a Séver je izjema. Priimek je razširjen po vsej Primorski do samega Trsta, piše Merkú. Statistiki so našteli tisoč 886 nosilcev, tako je med vsemi priimki Séver po pogostnosti uvrščen na 43. mesto. Skoraj tretjina jih živi v osrednjeslovenski statistični regiji, na Primorskem pa jih je največ na Goriškem, 7 odtotkov in pol. Fašisti so jih poitalijančili v Severi. V Santa Cruzu na Deviških otokih je na današnji dan leta 1864 umrl skladatelj, glasbeni kritik in novinar William Henry Fry. Napisal je prvo ameriško opero Leonora, iz razovrstnega opusa prisluhnimo odlomku Niagara simfonije, napisane leta 1854, ki jo je posnel tudi Kraljevi škotski narodni orkester z dirigentom Tonyjem Rowom.
Na današnji dan leta 9 se je v kraju Falacrinae rodil Augustus Titus Flavius Vespasianus, ki se je kasneje v zgodovino zapisal kot rimski cesar Vespázijan. Kot vojaški poveljnik se je izkazal med zasedbo Britanije. V Ljubljani je na današnji dan leta 1914 umrl igralec in režiser Anton Verovšek. Nastopati je začel na Rokodelskem odru, leta 1887 je postal član gledališča Dramatičnega društva. Med letoma 1907 in 1909 je vodil Slovensko gledališče v Trstu. V arhivu hranimo tudi ploščo s posnetkom Verovškovega Krjavlja. Slabo vreme in logistične težave so botrovale zamudam pri izvedbu francoske protiofenzive na območju Champagne, kljub temu se je genaral Louis Maud'huy odločil za napad na položaje nemške šeste armade pod poveljstvom princa Rupprechta na grebenu Vimy, kjer je 32. korpus generala Philippa Pétaina zasedel le dele utrjene prve nemške obrambne črte. V Neblem se je na današnji dan leta 1944 rodil pesnik Aleksander Peršolja. Po učiteljišču v Tolminu je v Ljubljani študiral slavistiko in urejal literarno revijo Objave. Nato je učil v Dornberku in Dutovljah. Zatem je bil tajnik Primorskega dramskega gledališča in sežanske Zveze kulturnih organizacij. Sodeloval je pri pomembnih kulturnih pobudah Krasa, zavzel se je za gradnjo Kosovelovega doma v Sežani in za uvedbo pesniških srečanj v Vilenici ter Štrekljevih nagrad v Gorjanskem pri Komnu, o čemer je povedal Aleksander Peršolja je pesmi objavljal že v dijaških letih. Izdal je zbirke Čez noč, Nad poljem je mrak in Koraki. "Skromnejša je zastopanost vzhodnega svetnika med nami, svetega Makarija. V Nabrežini so živeli Makároviči: eden izmed njih je bil v 17. stoletju vikar v Bardu v Terski dolini, zadnji pa se je rodil na začetku 20. stoletja in je zaradi fašizma odšel v Maribor. Druge družine s tem priimkom so živele v Trstu in Miljah in so jih pod fašizmom poitalijančili v Maccari", piše Merku. V Solni se je na današnji dan leta 1924 rodil saksofonist in klarinetist Arne Domnerus. Že kot dijak se je navdušil za jazz in se zaposlil v švedskem radijskem orkestru. James Moody, Art Farmer, Clifford Brown in Charlie Parker so le nekateri od velikanov jazza, ki jih je spremljal na evropskih turnejah in z njimi snemal. Prisluhnimo skladbi The Midnight Sun Never Sets
Beseda parlament izhaja iz starolatinske besede parliamentum, kar pomeni 'pogovor'. Parlament se je v Franciji imenoval zbor pairov, najvišjih članov visokega plemstva, ki je imel sodne pravice. Podobno je bilo v Angliji, kjer je prvič zasedal na današnji dan leta 1265, zatem ko so plemiči izsilili Magno Charto - ustavno listino, ki je omogočala nadzor kraljeve vladavine. V spodnji zbornici so bili prvič zastopani tudi meščani. "Na Poljskem in v Galiciji artilerijski boji; Na Francoskem slabo vreme; V Karpatih mir;" - tako je na današnji dan leta 1915 tržaški dnevnik Edinost na prvi strani opisal razmere na frontah prve svetovne vojne: "Snežni vihar, ki divja v Karpatih, preprečuje vsako rusko akcijo." V Riminiju se je na današnji dan leta 1920 rodil italijanski filmski režiser Federico Fellini. Velja za začetnika poetičnega filmskega realizma. Njegovi najbolj znani filmi so: Cesta, Amarcord, Sladko življenje, Osem in pol. O svojem rodnem mestu je leta 1987 povedal: Na današnji dan leta 1945 se je začela ofenziva 1. francoske armade v Vogezih. Sojetska zveza in Madžarska sta podpisali premirje. V Cerknem pa so se začele prve partizanske smučarske tekme: "V soboto je patrola Prešernove brigade v postavi tovarišev Ivana Šabica, Karla Sebeta in Ivana Jereba zmagala v patruljnem teku s streljanjem." Stari zapis iz leta 1273 navaja za Bazovíco krajevno ime Bisviza. Leta 1304 je postala Bisovizza, leta 1350 pa Bazawizza. Etimološko je prvotno ime 'Bizovíca' izpeljano iz 'bizi' v pomenu 'bezeg'. V Parizu se je na današnji dan leta 1855 rodil skladatelj Amedee-Ernest Chausson. Študiral je na konservatoriju pri Césarju Francku in se kasneje uveljavil kot tajnik Narodnega glasbenega društva. Iz raznolikega romantičnega opusa prisluhnimo odlomku Poeme, opus 25 za violino in orkester. Zubin Mehta je na snemanju dirigiral Filharmoničnemu orkestru iz New Yorka s solistom, violinistom Itzhakom Perlmanom
V Parizu se je na današnji dan leta 1694 rodil književnik, zgodovinar in filozof Voltaire, s pravim imenom Francois Marie Arouet. V obširnem opusu vseh literarnih zvrsti je s kritično ostrino in z jasnostjo obravnaval najrazličnejša področja. Za ustvarjalni vrhunec velja roman Kandid ali Optimizem. V Perchtoldsdorfu blizu Dunaja je na današnji dan leta 1774 umrl polihistor Janez Žiga Valentin Popovič. Po končanem jezuitskem liceju v Gradcu je sicer študiral teologijo, še bolj pa se je posvetil študiju 15-ih jezikov, zanimal se je za filologijo, botaniko, entomologijo, geofiziko, oceanografijo, arheologijo, zgodovinopisje in numizmatiko. Napisal je temeljno slovnico nemškega jezika, ki je doživela 10 ponatisov. S knjigo o morju je utemeljil oceanografijo. Zlasti tisk je v začetku prve svetovne vojne sprožil začetno evforijo. Tako sta načelnik avstroogrskega generalštaba, Conrad von Hötzendrof in general Svetozar Borojevič, tedaj novi poveljnik 3. armade, po hudih porazih v Galiciji sklicala na Dunaju tiskovno konferenco in novinarjem povedala, da vojna traja šele tri mesece in da nihče ne ve, kako dolga bo še. Na današnji dan leta 1954 je bilo v Kopru veličastno zborovanje ob podpisu Londonskega memoranduma in združitvi tedanjega koprskega okraja z matično Slovenijo in Jugoslavijo. Slavnostni govornik je bil Josip Broz Tito, jugoslovanski državnik in partijski voditelj. Prisluhnimo odlomku magnetofonskega zapisa. Priimek Rémec je Merku uvrstil v skupino priimkov, nastalih iz imen živali, v tem primeru gre za vrsto ščinkavca. Statistiki so našteli 303 nosilcev priimka, največ v osrednjeslovenski statistični regiji, 105 ali dobra tretjina pa jih živi tudi v goriški statistični regiji. Fašisti so priimek Remec poitalijančili v Remini in Remeri. V Naardenu na Nizozemskem je na današnji dan leta 1974 umrl švicarski skladatelj Frank Martin. Čeprav je igral klavir še pred odhodom v osnovno šolo, je na željo staršev v rodni Ženevi študiral matematiko in fiziko. Leta 1926 je ustanovil društvo za komorno glasbo in leta 1944 zaslovel s skladbo The Petite Symphonie Concertante. Prisluhnimo odlomku Martinovega Koncerta za violino in orkester. Violinista Dejana Bravničarja je na snemanju spremljal simfonični orkester RTV Ljubljana pod taktirko Sama Hubada
Na današnji dan leta 1884 se je dunajski Neue Freie Presse razpisal o imenitnosti Prvega avstrijskega damskega kvarteta, ki so ga poleg Friede Perner sestavljale tri hčerke graškega dvornega svetnika Alojzija Čampe in njegove soproge Žanetke Ipavec iz Svetega Jurija ob Južni železnici. Pojoče sestre Fani, Amalija in Marija so bile nečakinje skladateljev Alojza Benjamina in Gustava Ipavca. Po predstavitvenem nastopu v dunajskem Musikvereinu so pevke v velikem zamahu prekrižarile Evropo od Portugalske do Rusije. Na Rabu se je na današnji dan leta 1914 rodil jadralec Mario Fafangel. Otroštvo je preživel na Lošinju, kjer sta se za jadranje navdušila skupaj s kasnejšim olimpijskim, svetovnim in evropskim prvakom v razredu zvezda, Augustom Straulinom - Tinom, o čemer je Fafangel povedal V Kopru je vzgojil številne jadralce in do Aten držal najboljšo jadralsko uvrstitev, na rimskih olimpijskih igrah leta 1960 sta bila z Jankom Kosmino osma. V prvi svetovni vojni je sodelovalo 28 držav, kar je takrat predstavljalo tri četrtine človeštva. Boji so potekli v Evropi, Aziji, Afriki, pomorske bitke tudi v Latinski Ameriki. Žrtev je bilo toliko kot v nobeni vojni dotlej - 20 milijonov. Uničila je največje imperije in vplivala na uspešno izvedeno boljševistično revolucijo v Rusiji, je v zborniku Studie historiche Sloveniche zapisal zgodovinar Dušan Nečak. V Renčah se je na današnji dan leta 1934 rodila novinarka Silvija Mozetič - Čič. Na naši radijski postaji se je zaposlila leta 1954 in se ob tem izpopolnjevala na Modnem inštitutu v Turinu. V obeh programih Radia Koper je urejala modno rubriko, več kot 30 let je urejala oddajo Mladim poslušalcem. Leta 1986 je pionirsko uvedla oddajo za mlade računalničarje, leta 1993 pa je tako predstavila znanstvenika in častnega konzula Slovenije, doktorja Karla Bonuttija. Silvija Mozetič - Čič je bila dva mandata delegatka Zbora združenega dela skupščine Slovenije. Prilikovanje iz imena apostola Tomaž je botrovalo nastanku priimka Tónkli, piše Merku. Sodeč po statističnih podatkih je ta priimek na Slovenskem redek. Od 87 nosilcev so jih v goriški statistični regiji našteli 45. Fašisti so jih poitalijančili v Tomasi. Na današnji dan leta 1969 so v New Yorku premierno predvajali film Easy rider - Goli v sedlu, ki se je kot simbol šestdesetih sčasoma vpisal med klasike, tudi zaradi glasbe. Motoristom in cestam posvečamo pesem Joeja Cockerja Higway
Eden največjih južnoameriških generalov Simon Bolivar je na današnji dan leta 1819 postal prvi predsednik Kolumbije, ki je tedaj obsegala Ekvador, Kolumbijo, Panamo in Venezuelo. Uspešno je vodil osvobodilni boj proti Špancem in njihovim kolonialnim pribočnikom. Leta 1825 so zgornji Peru generalu v čast poimenovali Bolivija. Na današnji dan leta 1914 je Velika Britanija razglasila protektorat nad Egiptom in tako odpravila osmansko oblast ter si po končani vojni s Francijo in z Združenimi državami Amerike razdelila naftne interese na Bližnjem vzhodu. Po nemški zmagi v bitki pri Lodzu so se ruske enote umaknile na položaje vzdolž rek Bzura in Rawka, pri čemer je ena divizija zaostala pri mestu Sochaczew, zato so jo napadle enote nemškega poveljnika Paula von Hindenburga. V Kostanjevici se je na današnji dan leta 1920 rodil radijski napovedovalec Jože Lovrečič. Leta 1939 je v Ljubljani opravil višji tečaj po končanem 8. razredu realne gimnazije v Ljubljani. Zaradi vojne ni uspel doštudirati. Po osvoboditvi je delal na Primorskem dnevniku. Leta 1953 je postal sodelavec Radiofonije delniške družbe Koper in do upokojitve leta 1984 kot radijski napovedovalec skrbel za žlahtnost slovenskega jezika. Prisluhnimo mu v odlomku oddaje iz leta 1958, ko je na koprski gimnaziji ob literarnem večeru založbe Lipe pripravil pogovor s pisateljem in zdravnikom Bogomirjem Magajno Iz imena svetnika Janeza Krstnika je Merku izpeljal skupino priimkov Batísta in Batistúta. Od 194-ih nosilcev priimka Batísta jih največ, 120, živi v notranjsko-kraški statistični regiji. Od 179-ih Batístičev jih kar 144 živi v goriški statistični regiji. Priimek Batistúta je izključno goriški, statistiki so tam našteli vseh 6 nosilcev. V San Marinu je na današnji dan leta 2004 umrla sopranistka Renata Tebaldi. Veljala je za eno največjih sopranistk po drugi svetovni vojni. Z dirigentom Arturom Toscaninijem je prvič zapela leta 1946 med avdicijo v milanski Scali. Kot svetovna operna diva pa je zaslovela z vlogo Desdemone v Othellu leta 1955 na odru newyorške opere Metropolitan. Sopranistki Renati Tebaldi prisluhnimo v ariji Mimi iz Puccinijeve opere La Boheme. Orkestru rimske akademije Santa Cecilija dirigira Tullio Serafin
V Kobaridu se je na današnji dan leta 1844 rodil pravnik Ignacij Gruntar. Po gimnaziji v Gorici in študiju prava na Dunaju je postal samostojni notar. Dosegel je, da so v Kobaridu ustanovili okrajno sodišče. S Simonom Gregorčičem sta leta 1871 ustanovila čitalnico z ljudsko knjižnico. Pesnika je gmotno in duhovno podpiral tudi pri izdaji Poezij. V Trstu je na današnji dan leta 1864 umrl velepodjetnik in mecen Nep Janez Kalister. Že 15-leten je začel trgovati z žitom in usnjem. Cesarski konjušnici v Prestranku in Lipici je oskrboval s senom in z ovsom. Kasneje je v Trstu ustanovil več podjetij in obogatel. Mario Šušteršič je v knjigi "Po poteh slovenske prisotnosti v Trstu" tako opisal pomen Kalistrovega dela Na današnji dan leta 1914 so enote Avstroogrske premagale Ruse pri Limanovem, v današnji Poljski. Na vzhodni fronti se je začela ofenziva enot turškega cesarstva, ki so ruskim enotam prevzele Keupri. Turške oblasti so izdale odlok o izgonu Židov iz Tel Aviva. V Postojni se je na današnji dan leta 1964 rodil kajakaš Jernej Abramič. Odraščal je v Novi Gorici, kjer se je kot dijak Tehniškega srednješolskega centra Branko Brelih posvetil tekmovanju v kajaku na divjah vodah, bil je član kluba Soške elektrarne v Solkanu. Prvo, bronasto kolajno je osvojil v moštveni vožnji na svetovnem prvenstvu v Augsburgu leta 1985, na poletnih olimpijskih igrah v Atlanti je leta 1996 v posamični vožnji osvojil sedmo mesto, leta 2000 je na igrah v Sydneyju tako komentiral salomsko vožnjo Fedje Marušiča, ki je zasedel 15. mesto Goriški priimek Lasič je Merku izpeljal iz poganskega imena, ki je sestavljeno, v prvem delu je ime Vlast - "gospodar", na primer Vlastimir. Zanimivo, da jih od 134 nosilcev 65 živi v goriški statistični regiji, le 5 manj pa v osrednjeslovenski statistični regiji. Fašisti so jih poitalijančili v Lassi. Na današnji dan leta 1944 se je v Koštaboni rodila pevka Elda Viler. Leta 2009 se je tako spominjala svojega prvega učitelja, Alojza Kocjančiča Po solistični karieri z nastopi na tedaj znameniti Slovenski popevki se je posvetila družini. S hčerko Ano Dežman je posnela duet Čez sedem rek. Elda Viler je v šestdesetih letih minulega stoletja zaslovela s skladbico Lastovke
Neveljaven email naslov