Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sotočja 9.11.2015

09.11.2015


Novice in Novi glas, rezijanščina, praznovanje v Monoštru in dela Saše Šantla na ogled na Reki

Tednik Novice, osrednji časopis koroških Slovencev, se je letos znašel v, milo rečenom precejšnjih finančnih težavah, tako da so poleti začeli celo z akcijo zbiranja donacij. Ob tem so vseskozi potekali pogovori pristojnih na avstrijskem Koroškem in v Sloveniji, kako rešiti nastale težave, o čemer smo kar nekajkrat poročali tudi v oddaji Sotočja. Pa so težave rešili? O tem smo se pogovarjali s predsednikom programskega sveta Novic Danilom Katzem, ki je imel v minulih mesecih veliko pogovorov tako z lastnikoma – predstavnikoma dveh krovnih slovenskih organizacij Marjanom Šturmom (predsednikom Zveze slovenskih organizacij – ZSO) in Nantijem Olipom (poslovodečim podpredsednikom Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS), zaposlenimi in s predstavniki Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu na čelu z ministrom Gorazdom Žmavcem. Rešitve še vedno ni na vidiku in zdi se, da je v kratkem tudi ne bo. Kljub temu Danilo Katz (za zdaj) še ni vrgel puške v koruzo. Določene korake smo naredili v pravo smer, pravi v pogovoru za Sotočja, toda postavljeni smo pred dejstvo, da bo Slovenija zelo zmanjšala podporo Novicam, na kar smo sicer računali, pravi, ampak zdaj smo dobili konkretne številke in jasno je, da bomo dobili le polovico denarja, ki bi ga rabili za izdajanje tednika v sedanji obliki. Zato bodo morali poiskati dodatne vire. Pri tem vsekakor računajo na Avstrijo:

»Hočemo imeti kakovosten in neodvisen, svoboden časopis in to seveda nekaj stane. To smo povedali tako ministru Žmavcu kot ministru Ostermayerju.«

Pa so jim v Ljubljani, kjer so bili na pogovoru pri ministru Žmavcu, pojasnili, zakaj bodo zmanjšali sredstva?

»Konkretno v Ljubljani niso povedali, ali pa niso hoteli povedati, zakaj. Eden od razlogov je gotovo finančna kriza, kar razumemo.«

Ob tem pa Danilo Katz pojasni, da so letos veliko privarčevali. Naredili so svojo domačo nalogo in bilanca bo, kot kaže, pozitivna. Strinja se, da bi morala veliko več prispevati tudi Avstrija:

»Pred 60 leti so se ob podpisu tako imenovane avstrijske državne pogodbe zavezali, da bo slovenska manjšina imela svoje medije, tudi tiskane, in da bodo poskrbeli za to. Do danes je Slovenija prispevala približno 10 krat več kot Avstrija. To je enostavno premalo.«

Od 380.000 na 120.000 evrov pomoči

Eden od izdajateljev Novic, predsednik ZSO Marjan Šturm, je na spletnih straneh organizacije v začetku septembra kronološko opisal dogajanje s tednikom, vključno s podatki o denarni podpori Novicam, ki so leta 2003 nastale z združitvijo časopisov Naš tednik in Slovenski vestnik. Od leta 2004, ko so Novice iz Slovenije dobile nekaj več kot 249.000 evrov, se je podpora povečevala do leta 2009, ko so dobili 380.000 evrov, nato pa so se zneski iz leta v leto zmanjševali. Letos so tako Novice iz slovenskega proračuna dobile 220.000 evrov, prihodnje leto pa naj bi jim namenili le še 120.000 evrov. Vsa ta leta je Avstrija iz sklada za pospeševanje medijev za Novice letno namenjala 29.000 evrov.

Zaskrbljenost lastnikov, programskega sveta in novinarjev je torej povsem razumljiva, kot so razumljiva pričakovanja, da bo Avstrija, kot je predsednik programskega sveta zapisal tudi v pismu ministru za kulturo Josephu Ostermayerju, do sprejetja sistemske rešitve financiranja tednika Novice, prispevala vsaj toliko kot Slovenija.

Kaj pa v vmesnem obdobju? To je zdaj ključno vprašanje, pravi predsednik programskega sveta Danilo Katz. Slovenija je zagotovila, da bo prihodnji dve leti prispevala določen delež, od Avstrije pa nimajo nobenega odziva.Kkot zdaj kaže, bodo od zvezne vlade dobili 30.000 evrov, kar je premalo za izhajanje časopisa v sedanji obliki:

»Zato mislim, da je zdaj zadnja možnost, da se časopis do začetka prihodnjega leta postavi na zdrave finančne temelje, da se poskrbi za neko prehodno financiranje, ki bi trajalo leto ali dve.«

V tem času bi lahko v okviru spreminjanja avstrijske medijske zakonodaje (zakon o pospeševanju medijev) zagotovili denar tudi za manjšinske medije, ki imajo veliko manjšo naklado kot večinski, zato je dodatno financiranje nujno. Tako bi zagotovili nadaljnje izhajanje Novic in omogočili zaposlitev novinarjev in urednikov za daljše časovno obdobje, nujni pogoj za kakovostno in neodvisno novinarsko delo.

Kako pa je z zaposlenimi na tedniku? Danilo Katz pojasnjuje, da sta lastnika »zamudila« zadnji rok za odpustitev vseh zaposlenih, tako je brez dela ostala le ena novinarka, vendar pa naj bi imeli zagotovilo, da se bo lahko vrnila nazaj. Dobro je uspela pobuda za zbiranje donacij.

»Odziv je bil dober, fenomenalen, še posebej v razmerju z naklado in našimi pričakovanji. Ampak to ne more biti rešitev ali recept za prihodnost.«

Je pa vsekakor dokaz, da bralci podpirajo tednik in njegovo izhajanje tudi v prihodnje. Toda kako to zagotoviti?

Tudi Danilo Katz nima jasnega odgovora.

»To je naloga, po mojem, Slovenije in Avstrije. Slovenija ima odgovornost do svoje manjšine, ki se je tudi zaveda. Obe državi morata skupaj poskrbeti, da ima manjšina vsaj približno enake pogoje kot večinski narod. Enostavno pričakujemo, da Slovenija išče pogovor z Avstrijo in ne izvaja pritiska, tako pač mi zdaj čutimo, na Dunaj prek manjšine.«

Prepričan je, da bi morala Slovenija iskati neposredne stike z Avstrijo na ravni ministrov, da na Dunaju lobira za svojo manjšino.

Brez sprememb ne bo šlo

Da so nujne spremembe, sta, kot kaže, ugotovila tudi lastnika, ki se, kot se zdi, umikata iz upravljanja. Po besedah Danila Katza, ki je bil v preteklosti podpredsednik NSKS in dobro pozna delo krovnih organizacij, je pomembno, da tudi krovni organizaciji spoznata, da rabijo poslovodjo, ki je zunaj njunih struktur:

»Krovni organizaciji sta dejavni na številnih področjih in potem bi vodili še časopis, pri tem pa si pogosto nista enotni, kaj sploh želita, v katero smer naj gre. Tu imamo dvojni, včasih celo trojni problem.«

Če Slovenija in Avstrija financirata časopis, imata tudi pravico, da skupaj določita organizacijsko strukturo časopisa, katerega lastnika ne moreta biti dve osrednji politični organizaciji ali pa celo tri. To je protislovno, pravi sogovornik.

Bi bila rešitev nekdo iz Slovenije ali z Dunaja?

»Možnosti je več, tudi tu pa je vnovič pomemben denar. Če nekoga postaviš za poslovodjo, ga moraš tudi ustrezno plačati. Lahko postaviš na to mesto upokojenca, ampak tu se pojavi vprašanje, s kakšnim elanom bo upravljal s časopisom.«

Nujna sistemska rešitev

Vse je del sistemske rešitve, ki bi vključevala profesionalizacijo upravljanja in postavitev časopisa na zdrave finančne temelje, ki bi zagotovila za bralce zanimiv, atraktiven časopis. Programski svet pa bi se lahko končno začel ukvarjati s samim tednikom, pravi njegov predsednik Danilo Katz, saj so se doslej morali posvečati zgolj finančnim vprašanjem. Ideje za celostno oblikovno prenovo Novic so morali za zdaj »zamrzniti«, kljub senzacionalni ponudbi, ki so jo dobili. Uveljavljeni koroški slovenski oblikovalci, ki imajo uspešna podjetja, zmagujejo na razpisih in pobirajo nagrade, bi brezplačno oblikovali novo podobo časopisa. Zadnja celostna prenova jih je stala več deset tisoč evrov, zdaj bi jo dobili brezplačno:

»Toda, dokler nimamo zagotovil, da bo časopis sploh izhajal, ne moremo obvezati nekoga, da bo v svojem prostem času delal na projektu njegove prenove. Tega zato kot predsednik programskega sveta ne bi mogel od nikogar zahtevati in tudi ne bi hotel storiti.«

Je pa kljub vsemu prepričan, da bodo Novice še naprej izhajale, vprašanje pa je, v kakšni obliki. Za člane programskega sveta je skrajni rok marec prihodnje leto, ko potečejo pogodbe zaposlenim. Če do takrat ne najdejo rešitve, je tudi s stališča programskega sveta nesmiselno še naprej vztrajati:

»Takrat bi res imeli že močan občutek, da nas zafrkavajo in potem imamo vso pravico reči, da ne podpiramo več takšnih neprofesionalnih pristopov.«

Novi glas po poti Novic

Podobne težave kot tednik koroških Slovencev ima tudi goriški tednik Novi glas. Julija je upravni odbor Zadruge goriška Mohorjeva, ki je lastnik tednika, v javnem pismu pozval pristojne v Sloveniji in deželi Furlaniji Julijski krajini, naj zagotovita denar za nadaljnje izhajanje tednika in delovanje založbe. Prispevek se je namreč znižal za 43.000 evrov, v primerjavi z letom 2009 pa kar za 90.000 evrov. Spodbudnega odziva na poziv ni bilo. Tudi tu so se vrstili pogovori pristojnih iz Sveta slovenskih organizacij (SSO), kamor sodi tudi Zadruga goriška Mohorjeva, predsednika Zadruge Petra Černica, predstavnikov Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu ter deželnega poslanca Igorja Gabrovca, tajnika stranke Slovenska skupnost. Rešitve niso našli. In kot kaže, dodatnega denarja za Novi glas letos ne bo, pravi Walter Bandelj, predsednik SSO.

»Za letos denarja nismo uspeli najti. Računamo pa, da bi prihodnje leto dobili denar iz naslova zaščitnega zakona za slovensko narodno skupnost, kjer vsako leto ostane milijon, milijon in pol evrov, Iz tega bi lahko črpali denar tudi za Novi glas.«

Naloga vodilnih v Zadrugi goriška Mohorjeva pa bo, da letos še zmanjšajo stroške delovanja, prihodnje leto pa bi pokrili primanjkljaj, še pojasni Bandelj.

Kako bodo zmanjševali stroške in kakšen načrte pripravljajo na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu tako s tednikom Novice kot z Novim glasom, pa bomo poročali v prihodnji oddaji Sotočja.

Tokrat govorimo tudi o rezijanščini, ki je, po mnenju nekaterih, ne moremo uvrstiti v slovenski jezik. Ugotovitve strokovnjakov, med katere sodijo tudi raziskovalci z univerze v Padovi, dokazujejo nasprotno. Z rojaki iz Porabja potegnemo črto pod 25-letno delo njihove krovne zveze.

Vsestranski umetnik, slikar, grafik in skladatelj Saša Šantel je svojimi deli tudi na Hrvaškem pustil neizbrisen pečat. Razstava njegovih del, nastalih prav v času bivanja na Reki, je na ogled v tamkajšnji mestni knjižnici. Več lahko slišite v tokratnih Sotočjih.


Sotočja

872 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Sotočja 9.11.2015

09.11.2015


Novice in Novi glas, rezijanščina, praznovanje v Monoštru in dela Saše Šantla na ogled na Reki

Tednik Novice, osrednji časopis koroških Slovencev, se je letos znašel v, milo rečenom precejšnjih finančnih težavah, tako da so poleti začeli celo z akcijo zbiranja donacij. Ob tem so vseskozi potekali pogovori pristojnih na avstrijskem Koroškem in v Sloveniji, kako rešiti nastale težave, o čemer smo kar nekajkrat poročali tudi v oddaji Sotočja. Pa so težave rešili? O tem smo se pogovarjali s predsednikom programskega sveta Novic Danilom Katzem, ki je imel v minulih mesecih veliko pogovorov tako z lastnikoma – predstavnikoma dveh krovnih slovenskih organizacij Marjanom Šturmom (predsednikom Zveze slovenskih organizacij – ZSO) in Nantijem Olipom (poslovodečim podpredsednikom Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS), zaposlenimi in s predstavniki Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu na čelu z ministrom Gorazdom Žmavcem. Rešitve še vedno ni na vidiku in zdi se, da je v kratkem tudi ne bo. Kljub temu Danilo Katz (za zdaj) še ni vrgel puške v koruzo. Določene korake smo naredili v pravo smer, pravi v pogovoru za Sotočja, toda postavljeni smo pred dejstvo, da bo Slovenija zelo zmanjšala podporo Novicam, na kar smo sicer računali, pravi, ampak zdaj smo dobili konkretne številke in jasno je, da bomo dobili le polovico denarja, ki bi ga rabili za izdajanje tednika v sedanji obliki. Zato bodo morali poiskati dodatne vire. Pri tem vsekakor računajo na Avstrijo:

»Hočemo imeti kakovosten in neodvisen, svoboden časopis in to seveda nekaj stane. To smo povedali tako ministru Žmavcu kot ministru Ostermayerju.«

Pa so jim v Ljubljani, kjer so bili na pogovoru pri ministru Žmavcu, pojasnili, zakaj bodo zmanjšali sredstva?

»Konkretno v Ljubljani niso povedali, ali pa niso hoteli povedati, zakaj. Eden od razlogov je gotovo finančna kriza, kar razumemo.«

Ob tem pa Danilo Katz pojasni, da so letos veliko privarčevali. Naredili so svojo domačo nalogo in bilanca bo, kot kaže, pozitivna. Strinja se, da bi morala veliko več prispevati tudi Avstrija:

»Pred 60 leti so se ob podpisu tako imenovane avstrijske državne pogodbe zavezali, da bo slovenska manjšina imela svoje medije, tudi tiskane, in da bodo poskrbeli za to. Do danes je Slovenija prispevala približno 10 krat več kot Avstrija. To je enostavno premalo.«

Od 380.000 na 120.000 evrov pomoči

Eden od izdajateljev Novic, predsednik ZSO Marjan Šturm, je na spletnih straneh organizacije v začetku septembra kronološko opisal dogajanje s tednikom, vključno s podatki o denarni podpori Novicam, ki so leta 2003 nastale z združitvijo časopisov Naš tednik in Slovenski vestnik. Od leta 2004, ko so Novice iz Slovenije dobile nekaj več kot 249.000 evrov, se je podpora povečevala do leta 2009, ko so dobili 380.000 evrov, nato pa so se zneski iz leta v leto zmanjševali. Letos so tako Novice iz slovenskega proračuna dobile 220.000 evrov, prihodnje leto pa naj bi jim namenili le še 120.000 evrov. Vsa ta leta je Avstrija iz sklada za pospeševanje medijev za Novice letno namenjala 29.000 evrov.

Zaskrbljenost lastnikov, programskega sveta in novinarjev je torej povsem razumljiva, kot so razumljiva pričakovanja, da bo Avstrija, kot je predsednik programskega sveta zapisal tudi v pismu ministru za kulturo Josephu Ostermayerju, do sprejetja sistemske rešitve financiranja tednika Novice, prispevala vsaj toliko kot Slovenija.

Kaj pa v vmesnem obdobju? To je zdaj ključno vprašanje, pravi predsednik programskega sveta Danilo Katz. Slovenija je zagotovila, da bo prihodnji dve leti prispevala določen delež, od Avstrije pa nimajo nobenega odziva.Kkot zdaj kaže, bodo od zvezne vlade dobili 30.000 evrov, kar je premalo za izhajanje časopisa v sedanji obliki:

»Zato mislim, da je zdaj zadnja možnost, da se časopis do začetka prihodnjega leta postavi na zdrave finančne temelje, da se poskrbi za neko prehodno financiranje, ki bi trajalo leto ali dve.«

V tem času bi lahko v okviru spreminjanja avstrijske medijske zakonodaje (zakon o pospeševanju medijev) zagotovili denar tudi za manjšinske medije, ki imajo veliko manjšo naklado kot večinski, zato je dodatno financiranje nujno. Tako bi zagotovili nadaljnje izhajanje Novic in omogočili zaposlitev novinarjev in urednikov za daljše časovno obdobje, nujni pogoj za kakovostno in neodvisno novinarsko delo.

Kako pa je z zaposlenimi na tedniku? Danilo Katz pojasnjuje, da sta lastnika »zamudila« zadnji rok za odpustitev vseh zaposlenih, tako je brez dela ostala le ena novinarka, vendar pa naj bi imeli zagotovilo, da se bo lahko vrnila nazaj. Dobro je uspela pobuda za zbiranje donacij.

»Odziv je bil dober, fenomenalen, še posebej v razmerju z naklado in našimi pričakovanji. Ampak to ne more biti rešitev ali recept za prihodnost.«

Je pa vsekakor dokaz, da bralci podpirajo tednik in njegovo izhajanje tudi v prihodnje. Toda kako to zagotoviti?

Tudi Danilo Katz nima jasnega odgovora.

»To je naloga, po mojem, Slovenije in Avstrije. Slovenija ima odgovornost do svoje manjšine, ki se je tudi zaveda. Obe državi morata skupaj poskrbeti, da ima manjšina vsaj približno enake pogoje kot večinski narod. Enostavno pričakujemo, da Slovenija išče pogovor z Avstrijo in ne izvaja pritiska, tako pač mi zdaj čutimo, na Dunaj prek manjšine.«

Prepričan je, da bi morala Slovenija iskati neposredne stike z Avstrijo na ravni ministrov, da na Dunaju lobira za svojo manjšino.

Brez sprememb ne bo šlo

Da so nujne spremembe, sta, kot kaže, ugotovila tudi lastnika, ki se, kot se zdi, umikata iz upravljanja. Po besedah Danila Katza, ki je bil v preteklosti podpredsednik NSKS in dobro pozna delo krovnih organizacij, je pomembno, da tudi krovni organizaciji spoznata, da rabijo poslovodjo, ki je zunaj njunih struktur:

»Krovni organizaciji sta dejavni na številnih področjih in potem bi vodili še časopis, pri tem pa si pogosto nista enotni, kaj sploh želita, v katero smer naj gre. Tu imamo dvojni, včasih celo trojni problem.«

Če Slovenija in Avstrija financirata časopis, imata tudi pravico, da skupaj določita organizacijsko strukturo časopisa, katerega lastnika ne moreta biti dve osrednji politični organizaciji ali pa celo tri. To je protislovno, pravi sogovornik.

Bi bila rešitev nekdo iz Slovenije ali z Dunaja?

»Možnosti je več, tudi tu pa je vnovič pomemben denar. Če nekoga postaviš za poslovodjo, ga moraš tudi ustrezno plačati. Lahko postaviš na to mesto upokojenca, ampak tu se pojavi vprašanje, s kakšnim elanom bo upravljal s časopisom.«

Nujna sistemska rešitev

Vse je del sistemske rešitve, ki bi vključevala profesionalizacijo upravljanja in postavitev časopisa na zdrave finančne temelje, ki bi zagotovila za bralce zanimiv, atraktiven časopis. Programski svet pa bi se lahko končno začel ukvarjati s samim tednikom, pravi njegov predsednik Danilo Katz, saj so se doslej morali posvečati zgolj finančnim vprašanjem. Ideje za celostno oblikovno prenovo Novic so morali za zdaj »zamrzniti«, kljub senzacionalni ponudbi, ki so jo dobili. Uveljavljeni koroški slovenski oblikovalci, ki imajo uspešna podjetja, zmagujejo na razpisih in pobirajo nagrade, bi brezplačno oblikovali novo podobo časopisa. Zadnja celostna prenova jih je stala več deset tisoč evrov, zdaj bi jo dobili brezplačno:

»Toda, dokler nimamo zagotovil, da bo časopis sploh izhajal, ne moremo obvezati nekoga, da bo v svojem prostem času delal na projektu njegove prenove. Tega zato kot predsednik programskega sveta ne bi mogel od nikogar zahtevati in tudi ne bi hotel storiti.«

Je pa kljub vsemu prepričan, da bodo Novice še naprej izhajale, vprašanje pa je, v kakšni obliki. Za člane programskega sveta je skrajni rok marec prihodnje leto, ko potečejo pogodbe zaposlenim. Če do takrat ne najdejo rešitve, je tudi s stališča programskega sveta nesmiselno še naprej vztrajati:

»Takrat bi res imeli že močan občutek, da nas zafrkavajo in potem imamo vso pravico reči, da ne podpiramo več takšnih neprofesionalnih pristopov.«

Novi glas po poti Novic

Podobne težave kot tednik koroških Slovencev ima tudi goriški tednik Novi glas. Julija je upravni odbor Zadruge goriška Mohorjeva, ki je lastnik tednika, v javnem pismu pozval pristojne v Sloveniji in deželi Furlaniji Julijski krajini, naj zagotovita denar za nadaljnje izhajanje tednika in delovanje založbe. Prispevek se je namreč znižal za 43.000 evrov, v primerjavi z letom 2009 pa kar za 90.000 evrov. Spodbudnega odziva na poziv ni bilo. Tudi tu so se vrstili pogovori pristojnih iz Sveta slovenskih organizacij (SSO), kamor sodi tudi Zadruga goriška Mohorjeva, predsednika Zadruge Petra Černica, predstavnikov Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu ter deželnega poslanca Igorja Gabrovca, tajnika stranke Slovenska skupnost. Rešitve niso našli. In kot kaže, dodatnega denarja za Novi glas letos ne bo, pravi Walter Bandelj, predsednik SSO.

»Za letos denarja nismo uspeli najti. Računamo pa, da bi prihodnje leto dobili denar iz naslova zaščitnega zakona za slovensko narodno skupnost, kjer vsako leto ostane milijon, milijon in pol evrov, Iz tega bi lahko črpali denar tudi za Novi glas.«

Naloga vodilnih v Zadrugi goriška Mohorjeva pa bo, da letos še zmanjšajo stroške delovanja, prihodnje leto pa bi pokrili primanjkljaj, še pojasni Bandelj.

Kako bodo zmanjševali stroške in kakšen načrte pripravljajo na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu tako s tednikom Novice kot z Novim glasom, pa bomo poročali v prihodnji oddaji Sotočja.

Tokrat govorimo tudi o rezijanščini, ki je, po mnenju nekaterih, ne moremo uvrstiti v slovenski jezik. Ugotovitve strokovnjakov, med katere sodijo tudi raziskovalci z univerze v Padovi, dokazujejo nasprotno. Z rojaki iz Porabja potegnemo črto pod 25-letno delo njihove krovne zveze.

Vsestranski umetnik, slikar, grafik in skladatelj Saša Šantel je svojimi deli tudi na Hrvaškem pustil neizbrisen pečat. Razstava njegovih del, nastalih prav v času bivanja na Reki, je na ogled v tamkajšnji mestni knjižnici. Več lahko slišite v tokratnih Sotočjih.


24.10.2016

Sotočja, 24.10.2016

Tokrat podrobneje o razmerah na področju kmetijstva, ki so se, ugotavljajo rojaki v Furlaniji Julijski krajini, v zadnjih letih zelo spremenile in zbirokratiziranosti, ki jim povzroča veliko težav. Več tudi o sofinanciranju čezmejnih projektov v okviru programa sodelovanja Interreg Slovenija-Hrvaška2014 - 2020 in tokratnih dnevih slovenske kulture v hrvaški Istri. Obeležujemo 110-letnico delovanja SPD Šentjanž in se pridružimo gobarjem na razstavi v Porabju.


17.10.2016

Sotočja 17.10.2016

V Trstu smo se pridružili rojakom, ki so bili za prijateljske odnose, dialog in sodelovanje odlikovani s srebrnim pečatom - najvišjim priznanjem tržaške pokrajine. V Monoštru se pogovarjamo z generalnim konzulom RS dr. Borisom Jesihom ki ugotavlja, da je med porabskimi Slovenci veliko volje za ohranitev svoje identitete. Marko Smole, rojak iz Gorskega kotarja, pove več o sodelovanju slovenskih in hrvaških etnologov, na Reki pa preverjamo, kako je s sodelovanjem tamkajšnje univerze s slovenskimi. V Šentjanžu v Rožu pa si ogledamo družbeno kritično predstavo Teatra Šentjanž z naslovom »Vseenost ali goldfisch zum mitnehmen«. Kakšno vlogo ima zlata ribica? Prisluhnite oddaji!


10.10.2016

Sotočja 10.10.2016

O sporočilu SLOMAKA – slovenske manjšinske koordinacije - poslancem evropskega parlamenta iz Slovenije, Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške. O skupnem kolesarjenju slovenskega in madžarskega predsednika države. O praznovanju obletnice koroškega plebiscita z Emilom Krištofom, vodjem Unikuma – društva, ki se asimilaciji upira tudi s trijezičnimi kulturnimi prireditvami. O slovenščini v družini, ki v dvo ali večjezičnem okolju terja dodatne napore. O širjenju evropskih dnevov kulturne dediščine s Tržaškega v Špeter in predstavitvi rojakov iz Furlanije Julijske krajine na 48. Barkovljanki. Prusluhnuite rojakom iz sosednjih držav!


10.10.2016

Sotočja 3. 10. 2016

Slovenistika v Gradcu ima več kot 200-letno tradicijo. O njenem današnjem položaju se pogovarjamo z doktorjem Andrejem Lebnom, profesorjem na Inštitutu za slavistiko univerze Karla Franza v Gradcu. Manj spodbudna zgodba prihaja iz beneške občine Tipana. »Poslušaj, glej in molči«, je geslo občine, pravi tam živeči tržaški rojak Marko Trnovec. Zaradi javnega zavzemanja za pravice Slovencev si je prislužil ovadbo in se na koncu odločil za odhod na tuje. V Opatiji smo se pridružili predstavnikom slovenskih društev na Hrvaškem na njihovem 13. Srečanju in si v Števanovcih ogledali premiero nove igre porabske gledališke skupine Veseli pajdaši. Kot običajno, je bilo tudi tokrat veselo. Prisluhnite!


26.09.2016

Sotočja 26.09.2016

Čezmejni projekt razvoja kolesarskega turizma, vreden nekaj več kot milijon evrov, bo pomagal tudi rojakom v Porabju. Kako, lahko slišite v tokratni oddaji. O čezmejnih projektih se pogovarjamo tudi z rojakinjo iz Varaždina Barbaro Antolič Vupora, ki ima največ zaslug za popularizacijo pouka slovenščine v Medjimurju.Skupaj s člani društva slovenskih pisateljev v Avstriji se spominjamo pesnika in dejavnega kulturnega delavca Andreja Kokota in pesnika ter prevajalca Fabjana Hafnerja. Ustavili pa smo tudi v Križ pri Trstu, kjer je v Ribiškem muzeju, uradno odprtem konec tedna, predstavljena bogata slovenska pomorska in ribiška zgodovina.


19.09.2016

Sotočja 19.9.2016

Preverjamo, kakšno je letos zanimanje za učenje slovenskega jezika in kulture na Reki in v Pulju. Ravnatelj tržaške Glasbene matice Bogdan Kralj pove več o novostih, s katerimi želijo še povečati zanimanje za glasbeno izobraževanje in hkrati izboljšati znanje slovenščine. Gostimo dva umetnika, koroška Slovenca, glasbenika Tonča Feiniga in fotografa Marka Lipuša. Prvi se tudi na svojem sedmem albumu vrača k svojim koreninam z jazz priredbami slovenskih narodnih pesmi, drugi pa se z razstavo fotografij, nastalih v taborišču Ravensbrück, z naslovom Babica, pokloni svojim družinskim koreninam in vsem umrlim v tem taborišču. Klara Fodor, predsednica društva slovenskih porabskih upokojencev, pa pojasni, zakaj tudi porabskim upokojenim rojakom vedno zmanjkuje časa.


29.08.2016

Sotočja 29.8.2016

Boris Pahor, naš znani in cenjeni rojak iz zamejstva, je praznoval 103. rojstni dan in ta dogodek bomo obeležili tudi v oddaji Sotočja. Ker se bliža novo šolsko leto, bomo preverili, kakšen je položaj slovenskega jezika v izobraževanih ustanovah in nasploh v Furlaniji Julijski Krajini. Obiskali bomo mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra v Gornji Radgoni, na katerem so nekaj več pozornosti namenili povezovanju s Slovenci iz zamejstva, točneje s porabskimi Slovenci. Polde Zunder, župnik iz Železne Kaple, bo spregovoril o ohranjanju slovenske identitete na avstrijskem Koroškem. V oddaji Sotočja pa bomo predstavili tudi projekt Vžgano v spomin, ki obravnava dokaj prezrto tematiko požigov vasi med 2. Svetovno vojno na obmejnem območju med Italijo, Slovenijo in Hrvaško.


05.09.2016

Sotočja 5.9. 2016

V Sotočjih boste slišali prispevek z Državnega srečanja porabskih Slovencev, ki je tokrat minilo v znamenju spomina na 130- letnico rojstva jezikoslovca, literarnega zgodovinarja in etnologa Avgusta Pavla. Društvo slovenskih izobražencev je v Finžgarjevem domu na Opčinah pripravilo že 51. študijske dneve Draga. Kako so udeleženci osvetlili trenutne razmere in možne prihodnje scenarije, med drugim pa iskali tudi odgovor na vprašanje, ali se ponavljajo migrantske dinamike iz zgodovine – boste slišali v oddaji. Ustavili se bomo tudi na prireditvi Pliberški jormak, ki poteka že vse od leta 1393 in tudi letos predstavlja največje gospodarsko in družabno dogajanje v tem delu Koroške, zelo živahno je bilo tudi v slovenskem šotoru- »svaveji uti«. V Sotočjih se bomo ozrli tudi na bližajoče se predčasne parlamentarne volitve na Hrvaškem. Več pa nocoj ob 20.00!


05.09.2016

Sotočja 5.9. 2016

V Sotočjih boste slišali prispevek z Državnega srečanja porabskih Slovencev, ki je tokrat minilo v znamenju spomina na 130- letnico rojstva jezikoslovca, literarnega zgodovinarja in etnologa Avgusta Pavla. Društvo slovenskih izobražencev je v Finžgarjevem domu na Opčinah pripravilo že 51. študijske dneve Draga. Kako so udeleženci osvetlili trenutne razmere in možne prihodnje scenarije, med drugim pa iskali tudi odgovor na vprašanje, ali se ponavljajo migrantske dinamike iz zgodovine – boste slišali v oddaji. Ustavili se bomo tudi na prireditvi Pliberški jormak, ki poteka že vse od leta 1393 in tudi letos predstavlja največje gospodarsko in družabno dogajanje v tem delu Koroške, zelo živahno je bilo tudi v slovenskem šotoru- »svaveji uti«. V Sotočjih se bomo ozrli tudi na bližajoče se predčasne parlamentarne volitve na Hrvaškem. Več pa nocoj ob 20.00!


22.08.2016

Sotočja

V tokratnih Sotočjih bomo prepletali poletni utrip in zgodbe posameznikov. Tako kot že vrsto zadnjih let je v Monoštru sredina avgusta prinesla Mednarodno likovno kolonijo, ki jo organizira Zveza Slovencev na Madžarskem. O utripu in poteku 15. kolonije, podpori lokalnega okolja ter druženju umetnikov boste lahko več slišali v oddaji. Umetnost risanja karikatur pa utira pot Bojanu Grlici z Reke, ki je z Društvom Bazovica povezan od malih nog, zadnja leta predvsem s svojimi risbami, za katere je prejel že več nagrad. V Sotočjih bomo pot nadaljevali v Nabrežini pri Trstu, kjer je živela in ustvarjala Bogomila Doljak. Zgodbo in delo te vsestranske umetnice, ki se je poslovila v začetku leta, te dni pa so ji postavili bogato in zanimivo razstavo, bomo spoznali tudi v naši oddaji. Odpravljamo pa se tudi na Obirsko, na avstrijsko Koroško, kjer živi Marta Polanšek, upokojena učiteljica, ki nadaljuje poslanstvo svojega očeta Valentina Polanška, literata, skladatelja, učitelja in narodnega buditelja. Več pa v ponedeljek po 20. Uri v Sotočjih!


15.08.2016

Sotočja 15.8.2016

Vseslovenski simfonični orkester je združil mlade glasbenike iz Slovenije in sosednjih držav. Pod vodstvom dirigenta Simona Krečiča je premierno nastopil konec junija letos ob začetku tokratnega srečanja Dobrodošli doma. Na koncertu v Slovenski filharmoniji so se orkestru pridružili gosti: Slovenski mendoški oktet iz Argentine, sopranistka, rojakinja iz Kanade, Theresa Plut, harfistka Tina Žerdin, mešani pevski zbor Davorin Jenko iz Banjaluke in Slovenski oktet. Posnetku koncerta, na katerem je orkester krstno izvedel skladbo Splet slovenskih ljudskih mladega skladatelja Petra Tovornika. Prisluhnite jim!


08.08.2016

Sotočja 8.8.2016

Med perečimi temami, ki zaposlujejo predstavnike rojakov v Furlaniji Julijski krajini, so tudi preredka srečanja s pristojnimi v Rimu. Na Rebrci pri Železni Kapli se pridružimo mladim umetnikom, ki so tokrat pripravili lutkovno predstavo, posvečeno Shakespeareju in kresni noči. Gostimo porabsko rojakinjo Anito Vajda, ki se je po končanem študiju v Ljubljani vrnila domov in zdaj v Monoštru vodi hotel Lipa. Prisluhnete pa lahko tudi Martini Rejec, mladi glasbenici z Reke, ki igra kitaro, piše pesmi, pripravlja kabaret predstavo in sodeluje v več glasbenih skupinah.


01.08.2016

Sotočja 1.8.2016

V oddaji so tokrat besedo dobili umetniki iz Slovenije, Avstrije in Italije, udeleženci 35. slikarskega tedna v Svečah na avstrijskem Koroškem. S tržaškim rojakom, pesnikom Markom Kravosom, letošnjim dobitnikom Zlatnika poezije, se pogovarjamo o njegovi kitajski izkušnji. O mladih rojakih na Reki in njihovih priložnostih tudi v okviru projektov evropske unije več pove Natali Iskra. Na Gornjem Seniku pa obiščemo vzorčno kmetijo, ki postaja vse pomembnejša turistična točka.


25.07.2016

Sotočja 25.7.2016

Z gospodarstvenikom Felixom Wieserjem, predsednikom upravnega odbora Posojilnice Bank iz Celovca, se pogovarjamo tudi o vlogi slovenskih bank v zamejstvu v časih osamosvajanja države? Predsednika Kmečke zveze iz Trsta Franca Fabca sprašujemoi, kakšen je odnos pristojnih v Furlaniji Julijski krajini do slovenskega kmetijstva in kaj si lahko rojaki na Tržaškem obetajo od nove desnosredinske oblasti na čelu z županom Robertom Dipiazzo. Na Reki preverjamo, kakšne so možnosti za slovenščino v tamkajšnjih vrtcih in se skupaj s porabskimi pohodniki podamo na pot proti Triglavu. Pridružite se nam tudi vi!


18.07.2016

Sotočja 18.7.2016

O sodelovanju na različnih področjih, tudi v gledališču. Gostimo nekdanjega senatorja v Rimu in dozdajšnjega vodjo gledališča Rossetti Miloša Budina, ki mu je potekel triletni mandat. Z Lojzetom Kerbitzem, dušo vogrških gledališčnikov, se pogovarjamo o Jurčičevem Domnu, z Milanom Pikom, vodjem Kulturnega doma v Pliberku in koreografskega centra Johann Kresnik, pa o dolgi noči plesa. Zanima nas, kakšno je sodelovanje med Slovenijo in Madžarsko na področju čezmejnih projektov v okviru programa Interreg. Na Reki pa preverjamo, kakšni so rezultati sodelovanja študentov, ki so iskali ideje za preureditev in oživitev zapuščenih objektov.


11.07.2016

Sotočja 11.7.2016

S poslanko v italijanskem parlamentu, tržaško Slovenko Tamaro Blažina govorimo o vroči politični jeseni, ki rojakom v Furlaniji Julijski krajini ne obeta kaj spodbudnega. Več besede tokrat dobijo pripadniki mlajše generacije, za katere starejši pogosto ugotavljajo, da jih sodelovanje v krovnih političnih zamejskih organizacijah ne zanima. Je temu res tako? Odgovor iščemo na mednarodni konferenci v Monoštru, kjer so se pod geslom »Povezujemo« zbrali mladih zamejski Slovenci. Ustavimo pa se tudi na Grobniku nad Reko, kjer je pod vodstvom Zdravka Plešeta potekal tradicionalni festival komorne glasbe. Letos ga je sklenil mednarodno uveljavljeni slovenski skladatelj in kitarist mlajše generacije Nejc Kuhar, gost tokratne oddaje.


04.07.2016

Sotočja 4.7. 2016

Tudi rojaki iz sosednjih držav opozarjajo, da v Sloveniji ni vse tako lepo, kot so pričakovali ob osamosvojitvi. Priložnosti za sporočila najvišjim predstavnikom države, kaj si želijo, te dni ni manjkalo. Kakšni pa so odgovori, ki so jih dobili? Kaj si rojaki lahko obetajo v prihodnje? Z Eriko Köleš Kiš, zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu, potegnemo črto pod opravljenim v prvi polovici leta in preverimo, kakšni so načrti za jesnen. Na Reki smo prisluhnili finalistom tekmovanja mladih opernih pevcev, za katerega je pobudo dala uveljavljena slovenska in hrvaška sopranistka Vlatka Oršanič. Gostimo zmagovalki, slovenski sopranistki Mojco Bitenc in Elviro Hasanagić.


27.06.2016

Sotočja 27.6.2016

Delitve, ki smo jim priča ob praznovanju 25. obletnice osamosvojitve Slovenije, vplivajo tudi na rojake v sosednjih državah, ki so pred četrt stoletja enotno podprli samostojno državo. Velika pričakovanja in upi, so se razblinili, ugotavlja danes Stojan Spetič, nekdanji rimski senator. Spomine na prelomne čase obujata koroška Slovenca, novinarja Janko Kulmesch in Franc Wakounig, ki je za avstrijske medije poročal iz Slovenije tudi v času desetdnevne vojne. Rojaki iz Porabja so pred 25 leti dali kri za matično domovino. Dobesedno, saj so pripravili krvodajalske akcije in zbirali zdravila. Danes pa si želijo predvsem več povezovanja. Veliko zaslug za povezovanja pa ima Marija Langer, predsednica sveta slovenske manjšine v Pulju, ena od ključnih pri združevanju rojakov v Istri.


20.06.2016

Sotočja 20.6.2016

Koroški Slovenec Karel Smolle je bil v času osamosvajanja kot vodja predstavništva Slovenije na Dunaju eden najdejavnejših zamejskih rojakov. Kako na dogajanje pred 25-imi leti gleda danes? Spomine obujata tudi predsednik Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Darko Šonc in Jože Hirnök, ki vse od ustanovitve leta 1990 vodi Zvezo Slovencev na Madžarskem. Zaznamujemo pa tudi prvo leto delovanja knjižnega središča v Trstu, ki je, ugotavljajo rojaki, zgodba o uspehu. Zakaj? Prisluhnite oddaji!


13.06.2016

Sotočja 13. 6. 2016

V Porabju ni motivacije za pouk slovenščine, ugotavljajo strokovnjaki, zato je strokovna pomoč iz Slovenije nujna. Pa bo to dovolj, nas zanima v tokratni oddaji. Pouk se končuje in z njim tudi dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture. Kako so ga sklenili v Pulju in Buzetu, lahko slišite v Sotočjih. V Borovljah pod okriljem slovenskega prosvetnega društva deluje dvojezični vrtec Jaz in ti. Prijav je vsako leto preveč, pojasnjuje ravnateljica Beatrix Verdel. Gostimo pa tudi modno oblikovalko Leo Pisani, rojakinjo s Tržaškega, strokovnjakinjo za kulturo oblačenja. Prisluhnite oddaji Sotočja!


Stran 20 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov