Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Do sožitja med narodi v regiji Alpe Jadran tudi s pomočjo kulturnega delovanja in mladih podjetnih rojakov
Predsednik države Borut Pahor je minuli teden podelil državna odlikovanja in med dobitniki je bil tudi Igor Komel, ki je dobil medaljo za zasluge za uspešno uveljavljanje Kulturnega doma v Gorici, za ustvarjanje prostora za povezovanje in sodelovanje med narodi in kulturami, poleg tega pa je bil pobudnik postavitve spomenika padlim na soški fronti v Doberdobu.
Dolgoletni vodja Kulturnega doma v Gorici sodi med osebnosti, ki so z vztrajnostjo in veliko družbeno-politično zavzetostjo veliko prispevale k rasti in razvoju kulturne dejavnosti na Goriškem in v celotnem obmejnem prostoru, je zapisano v utemeljitvi odlikovanja, ki ga je bil Igor Komel zelo vesel, prav tako pa tudi zavedanja o pomembni vlogi kulturnega doma v Gorici.
In kaj si želi v prihodnje? Da bi tudi drugi domovi posnemali naše delo in postali kulturni domovi miru, pravi Igor Komel:
“Po drugi strani pa naj v našem večjezičnem prostoru kulturni domovi postanejo domovi sožitja, kjer potekajo dogodki v vseh jezikih. Da v našem prostoru lahko govorim z Italijanom slovensko in mi on odgovarja italijansko, pomeni, da obstaja pasivni bilingvizem, na našem območju pa bi lahko bili najmanj trojezični, če ne štirijezični.”
Ena od želja Igorja Komela pa je tudi, da bi si Slovenci iz Gorice vsaj enkrat mesečno ogledali prireditev v Novi Gorici in obratno, da bi Novogoričani obiskali kulturni dom v Gorici.
V Vrbi ob Vrbskem jezeru je 25. in 26.5.2018 potekalo prvo srečanje mreže mladih Alpe Jadran – Maj, ki so ga pripravile vse štiri slovenske zamejske gospodarske organizacije ob podpori Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu.
30 mladih iz Slovenije in vseh štirih sosednjih držav je tako poslušalo predavanja o prednostih in pasteh globalizacije ter pomenu davkov.
Eden od razlogov za ustanovitev mreže je, pravi pobudnik, podpredsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca Felix Wieser, da je sodelovanja med Slovenci v sosednjih državah vse manj, po drugi strani pa bi radi spodbudili mlade.
“Pogledati moramo, kako bi v tem malem prostoru organizirali mrežo mladih ljudi, ki bodo jutri prevzeli odgovorne funkcije znotraj narodne skupnosti, v krajih, kjer živijo, in da bi se ti ljudje med seboj poznali.”
Prav stiki, ki so se spletli med mladimi, so bili, sodeč po izjavah sodelujočih, eden najpomembnejših dejavnikov prvega srečanja mreže MAJ – Mladi v regiji Alpe Jadran.
Druženje mladih se bo sredi junija nadaljevalo v Trstu, septembra bo sledilo srečanje na Reki, v začetku oktobra v Monoštru in nato konec oktobra zaključek v Ljubljani.
Leta 2002 je bil v Zagrebu ustanovljen poslovni klub slovenskih in hrvaških gospodarstvenikov, da bi olajšal delo slovenskih podjetij na tem območju ter okrepil gospodarske stike med državama.
70 članov kluba se redno srečuje na poslovnih konferencah, okroglih mizah, delavnicah in neformalnih srečanjih. Vodenje pisarne kluba je aprila letos prevzela Vesna Vukšinić Zmaić, pred tem tajnica SKD Istra v Pulju. Kot je povedala Marjani Mirković, odnosi med državama ne vplivajo na gospodarsko sodelovanje.
“Mislim, da gospodarstvo na neki ravni živi svoje življenje. Sodelovanje je vedno bilo in vedno bo, ne glede na to, kako plešejo na političnem parketu oziroma v politiki. Gospodarstvo vedno funkcionira.”
“Zavarovana območja ob slovensko-madžarski meji. Izzivi sodelovanja in trajnostnega razvoja” je naslov triletnega slovensko madžarskega raziskovalnega projekta, v okviru katerega sta predstojnica Inštituta za slovensko narodopisje doktorica Ingrid Slavec Gradišnik in doktorica Katarina Hirnök Munda z Inštituta za narodnostna vprašanja na terenu spraševali ljudi v Porabju, kako doživljajo spreminjanje slovensko-madžarske meje. Zanimalo ju je tudi, kakšni so njihovi spomini na to, kar se je dogajalo v preteklosti.
Poglobljena zgodovinsko etnografska analiza območja je eden od štirih sklopov projekta, katerega namen je, kot je Silvi Eöry povedala dr. Ingrid Slavec Gradišnik, preučiti vplive nacionalnih in krajinskih parkov ter zaščite naravne in kulturne dediščine, ki so pomemben izziv za prebivalce območij v parkih.
Premeščanje meje je globoko poseglo v življenje porabskih Slovencev in določilo status teh pokrajin. Prvič po koncu 1. svetovne vojne, ko je po podpisu Trianonske mirovne pogodbe velik del Slovenske krajine pripadel Kraljevini SHS, drugič pa po koncu 2. svetovne vojne, ko so na slovensko-madžarski meji postavili železno zaveso. Zaradi nje so stiki popolnoma zamrli, pojasnjuje dr. Katarina Hirnök Munda.
“Toda ljudje se vedno znajdejo in tako so vendarle prišli do določenih informacij, kako je s sorodniki. Bodisi so šli do meje in tam glasneje govorili, saj v Porabju vojaki niso znali slovensko. Bili pa so tudi tragični primeri in spomini, ko je nekdo, ki je med obema vojnama zbežal v Kraljevino Jugoslavijo oziroma Slovenijo in je nekako zvedel, da mu je umrla mama. Pogreb lastne matere je tako moral gledati z druge strani meje in obratno.”
Več o zgodbah, ki so jih raziskovalkama zaupali porabski Slovenci, pa v tokratni oddaji.
Prisluhnite!
872 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Do sožitja med narodi v regiji Alpe Jadran tudi s pomočjo kulturnega delovanja in mladih podjetnih rojakov
Predsednik države Borut Pahor je minuli teden podelil državna odlikovanja in med dobitniki je bil tudi Igor Komel, ki je dobil medaljo za zasluge za uspešno uveljavljanje Kulturnega doma v Gorici, za ustvarjanje prostora za povezovanje in sodelovanje med narodi in kulturami, poleg tega pa je bil pobudnik postavitve spomenika padlim na soški fronti v Doberdobu.
Dolgoletni vodja Kulturnega doma v Gorici sodi med osebnosti, ki so z vztrajnostjo in veliko družbeno-politično zavzetostjo veliko prispevale k rasti in razvoju kulturne dejavnosti na Goriškem in v celotnem obmejnem prostoru, je zapisano v utemeljitvi odlikovanja, ki ga je bil Igor Komel zelo vesel, prav tako pa tudi zavedanja o pomembni vlogi kulturnega doma v Gorici.
In kaj si želi v prihodnje? Da bi tudi drugi domovi posnemali naše delo in postali kulturni domovi miru, pravi Igor Komel:
“Po drugi strani pa naj v našem večjezičnem prostoru kulturni domovi postanejo domovi sožitja, kjer potekajo dogodki v vseh jezikih. Da v našem prostoru lahko govorim z Italijanom slovensko in mi on odgovarja italijansko, pomeni, da obstaja pasivni bilingvizem, na našem območju pa bi lahko bili najmanj trojezični, če ne štirijezični.”
Ena od želja Igorja Komela pa je tudi, da bi si Slovenci iz Gorice vsaj enkrat mesečno ogledali prireditev v Novi Gorici in obratno, da bi Novogoričani obiskali kulturni dom v Gorici.
V Vrbi ob Vrbskem jezeru je 25. in 26.5.2018 potekalo prvo srečanje mreže mladih Alpe Jadran – Maj, ki so ga pripravile vse štiri slovenske zamejske gospodarske organizacije ob podpori Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu.
30 mladih iz Slovenije in vseh štirih sosednjih držav je tako poslušalo predavanja o prednostih in pasteh globalizacije ter pomenu davkov.
Eden od razlogov za ustanovitev mreže je, pravi pobudnik, podpredsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca Felix Wieser, da je sodelovanja med Slovenci v sosednjih državah vse manj, po drugi strani pa bi radi spodbudili mlade.
“Pogledati moramo, kako bi v tem malem prostoru organizirali mrežo mladih ljudi, ki bodo jutri prevzeli odgovorne funkcije znotraj narodne skupnosti, v krajih, kjer živijo, in da bi se ti ljudje med seboj poznali.”
Prav stiki, ki so se spletli med mladimi, so bili, sodeč po izjavah sodelujočih, eden najpomembnejših dejavnikov prvega srečanja mreže MAJ – Mladi v regiji Alpe Jadran.
Druženje mladih se bo sredi junija nadaljevalo v Trstu, septembra bo sledilo srečanje na Reki, v začetku oktobra v Monoštru in nato konec oktobra zaključek v Ljubljani.
Leta 2002 je bil v Zagrebu ustanovljen poslovni klub slovenskih in hrvaških gospodarstvenikov, da bi olajšal delo slovenskih podjetij na tem območju ter okrepil gospodarske stike med državama.
70 članov kluba se redno srečuje na poslovnih konferencah, okroglih mizah, delavnicah in neformalnih srečanjih. Vodenje pisarne kluba je aprila letos prevzela Vesna Vukšinić Zmaić, pred tem tajnica SKD Istra v Pulju. Kot je povedala Marjani Mirković, odnosi med državama ne vplivajo na gospodarsko sodelovanje.
“Mislim, da gospodarstvo na neki ravni živi svoje življenje. Sodelovanje je vedno bilo in vedno bo, ne glede na to, kako plešejo na političnem parketu oziroma v politiki. Gospodarstvo vedno funkcionira.”
“Zavarovana območja ob slovensko-madžarski meji. Izzivi sodelovanja in trajnostnega razvoja” je naslov triletnega slovensko madžarskega raziskovalnega projekta, v okviru katerega sta predstojnica Inštituta za slovensko narodopisje doktorica Ingrid Slavec Gradišnik in doktorica Katarina Hirnök Munda z Inštituta za narodnostna vprašanja na terenu spraševali ljudi v Porabju, kako doživljajo spreminjanje slovensko-madžarske meje. Zanimalo ju je tudi, kakšni so njihovi spomini na to, kar se je dogajalo v preteklosti.
Poglobljena zgodovinsko etnografska analiza območja je eden od štirih sklopov projekta, katerega namen je, kot je Silvi Eöry povedala dr. Ingrid Slavec Gradišnik, preučiti vplive nacionalnih in krajinskih parkov ter zaščite naravne in kulturne dediščine, ki so pomemben izziv za prebivalce območij v parkih.
Premeščanje meje je globoko poseglo v življenje porabskih Slovencev in določilo status teh pokrajin. Prvič po koncu 1. svetovne vojne, ko je po podpisu Trianonske mirovne pogodbe velik del Slovenske krajine pripadel Kraljevini SHS, drugič pa po koncu 2. svetovne vojne, ko so na slovensko-madžarski meji postavili železno zaveso. Zaradi nje so stiki popolnoma zamrli, pojasnjuje dr. Katarina Hirnök Munda.
“Toda ljudje se vedno znajdejo in tako so vendarle prišli do določenih informacij, kako je s sorodniki. Bodisi so šli do meje in tam glasneje govorili, saj v Porabju vojaki niso znali slovensko. Bili pa so tudi tragični primeri in spomini, ko je nekdo, ki je med obema vojnama zbežal v Kraljevino Jugoslavijo oziroma Slovenijo in je nekako zvedel, da mu je umrla mama. Pogreb lastne matere je tako moral gledati z druge strani meje in obratno.”
Več o zgodbah, ki so jih raziskovalkama zaupali porabski Slovenci, pa v tokratni oddaji.
Prisluhnite!
Tokrat podrobneje o razmerah na področju kmetijstva, ki so se, ugotavljajo rojaki v Furlaniji Julijski krajini, v zadnjih letih zelo spremenile in zbirokratiziranosti, ki jim povzroča veliko težav. Več tudi o sofinanciranju čezmejnih projektov v okviru programa sodelovanja Interreg Slovenija-Hrvaška2014 - 2020 in tokratnih dnevih slovenske kulture v hrvaški Istri. Obeležujemo 110-letnico delovanja SPD Šentjanž in se pridružimo gobarjem na razstavi v Porabju.
V Trstu smo se pridružili rojakom, ki so bili za prijateljske odnose, dialog in sodelovanje odlikovani s srebrnim pečatom - najvišjim priznanjem tržaške pokrajine. V Monoštru se pogovarjamo z generalnim konzulom RS dr. Borisom Jesihom ki ugotavlja, da je med porabskimi Slovenci veliko volje za ohranitev svoje identitete. Marko Smole, rojak iz Gorskega kotarja, pove več o sodelovanju slovenskih in hrvaških etnologov, na Reki pa preverjamo, kako je s sodelovanjem tamkajšnje univerze s slovenskimi. V Šentjanžu v Rožu pa si ogledamo družbeno kritično predstavo Teatra Šentjanž z naslovom »Vseenost ali goldfisch zum mitnehmen«. Kakšno vlogo ima zlata ribica? Prisluhnite oddaji!
O sporočilu SLOMAKA – slovenske manjšinske koordinacije - poslancem evropskega parlamenta iz Slovenije, Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške. O skupnem kolesarjenju slovenskega in madžarskega predsednika države. O praznovanju obletnice koroškega plebiscita z Emilom Krištofom, vodjem Unikuma – društva, ki se asimilaciji upira tudi s trijezičnimi kulturnimi prireditvami. O slovenščini v družini, ki v dvo ali večjezičnem okolju terja dodatne napore. O širjenju evropskih dnevov kulturne dediščine s Tržaškega v Špeter in predstavitvi rojakov iz Furlanije Julijske krajine na 48. Barkovljanki. Prusluhnuite rojakom iz sosednjih držav!
Slovenistika v Gradcu ima več kot 200-letno tradicijo. O njenem današnjem položaju se pogovarjamo z doktorjem Andrejem Lebnom, profesorjem na Inštitutu za slavistiko univerze Karla Franza v Gradcu. Manj spodbudna zgodba prihaja iz beneške občine Tipana. »Poslušaj, glej in molči«, je geslo občine, pravi tam živeči tržaški rojak Marko Trnovec. Zaradi javnega zavzemanja za pravice Slovencev si je prislužil ovadbo in se na koncu odločil za odhod na tuje. V Opatiji smo se pridružili predstavnikom slovenskih društev na Hrvaškem na njihovem 13. Srečanju in si v Števanovcih ogledali premiero nove igre porabske gledališke skupine Veseli pajdaši. Kot običajno, je bilo tudi tokrat veselo. Prisluhnite!
Čezmejni projekt razvoja kolesarskega turizma, vreden nekaj več kot milijon evrov, bo pomagal tudi rojakom v Porabju. Kako, lahko slišite v tokratni oddaji. O čezmejnih projektih se pogovarjamo tudi z rojakinjo iz Varaždina Barbaro Antolič Vupora, ki ima največ zaslug za popularizacijo pouka slovenščine v Medjimurju.Skupaj s člani društva slovenskih pisateljev v Avstriji se spominjamo pesnika in dejavnega kulturnega delavca Andreja Kokota in pesnika ter prevajalca Fabjana Hafnerja. Ustavili pa smo tudi v Križ pri Trstu, kjer je v Ribiškem muzeju, uradno odprtem konec tedna, predstavljena bogata slovenska pomorska in ribiška zgodovina.
Preverjamo, kakšno je letos zanimanje za učenje slovenskega jezika in kulture na Reki in v Pulju. Ravnatelj tržaške Glasbene matice Bogdan Kralj pove več o novostih, s katerimi želijo še povečati zanimanje za glasbeno izobraževanje in hkrati izboljšati znanje slovenščine. Gostimo dva umetnika, koroška Slovenca, glasbenika Tonča Feiniga in fotografa Marka Lipuša. Prvi se tudi na svojem sedmem albumu vrača k svojim koreninam z jazz priredbami slovenskih narodnih pesmi, drugi pa se z razstavo fotografij, nastalih v taborišču Ravensbrück, z naslovom Babica, pokloni svojim družinskim koreninam in vsem umrlim v tem taborišču. Klara Fodor, predsednica društva slovenskih porabskih upokojencev, pa pojasni, zakaj tudi porabskim upokojenim rojakom vedno zmanjkuje časa.
Boris Pahor, naš znani in cenjeni rojak iz zamejstva, je praznoval 103. rojstni dan in ta dogodek bomo obeležili tudi v oddaji Sotočja. Ker se bliža novo šolsko leto, bomo preverili, kakšen je položaj slovenskega jezika v izobraževanih ustanovah in nasploh v Furlaniji Julijski Krajini. Obiskali bomo mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra v Gornji Radgoni, na katerem so nekaj več pozornosti namenili povezovanju s Slovenci iz zamejstva, točneje s porabskimi Slovenci. Polde Zunder, župnik iz Železne Kaple, bo spregovoril o ohranjanju slovenske identitete na avstrijskem Koroškem. V oddaji Sotočja pa bomo predstavili tudi projekt Vžgano v spomin, ki obravnava dokaj prezrto tematiko požigov vasi med 2. Svetovno vojno na obmejnem območju med Italijo, Slovenijo in Hrvaško.
V Sotočjih boste slišali prispevek z Državnega srečanja porabskih Slovencev, ki je tokrat minilo v znamenju spomina na 130- letnico rojstva jezikoslovca, literarnega zgodovinarja in etnologa Avgusta Pavla. Društvo slovenskih izobražencev je v Finžgarjevem domu na Opčinah pripravilo že 51. študijske dneve Draga. Kako so udeleženci osvetlili trenutne razmere in možne prihodnje scenarije, med drugim pa iskali tudi odgovor na vprašanje, ali se ponavljajo migrantske dinamike iz zgodovine – boste slišali v oddaji. Ustavili se bomo tudi na prireditvi Pliberški jormak, ki poteka že vse od leta 1393 in tudi letos predstavlja največje gospodarsko in družabno dogajanje v tem delu Koroške, zelo živahno je bilo tudi v slovenskem šotoru- »svaveji uti«. V Sotočjih se bomo ozrli tudi na bližajoče se predčasne parlamentarne volitve na Hrvaškem. Več pa nocoj ob 20.00!
V Sotočjih boste slišali prispevek z Državnega srečanja porabskih Slovencev, ki je tokrat minilo v znamenju spomina na 130- letnico rojstva jezikoslovca, literarnega zgodovinarja in etnologa Avgusta Pavla. Društvo slovenskih izobražencev je v Finžgarjevem domu na Opčinah pripravilo že 51. študijske dneve Draga. Kako so udeleženci osvetlili trenutne razmere in možne prihodnje scenarije, med drugim pa iskali tudi odgovor na vprašanje, ali se ponavljajo migrantske dinamike iz zgodovine – boste slišali v oddaji. Ustavili se bomo tudi na prireditvi Pliberški jormak, ki poteka že vse od leta 1393 in tudi letos predstavlja največje gospodarsko in družabno dogajanje v tem delu Koroške, zelo živahno je bilo tudi v slovenskem šotoru- »svaveji uti«. V Sotočjih se bomo ozrli tudi na bližajoče se predčasne parlamentarne volitve na Hrvaškem. Več pa nocoj ob 20.00!
V tokratnih Sotočjih bomo prepletali poletni utrip in zgodbe posameznikov. Tako kot že vrsto zadnjih let je v Monoštru sredina avgusta prinesla Mednarodno likovno kolonijo, ki jo organizira Zveza Slovencev na Madžarskem. O utripu in poteku 15. kolonije, podpori lokalnega okolja ter druženju umetnikov boste lahko več slišali v oddaji. Umetnost risanja karikatur pa utira pot Bojanu Grlici z Reke, ki je z Društvom Bazovica povezan od malih nog, zadnja leta predvsem s svojimi risbami, za katere je prejel že več nagrad. V Sotočjih bomo pot nadaljevali v Nabrežini pri Trstu, kjer je živela in ustvarjala Bogomila Doljak. Zgodbo in delo te vsestranske umetnice, ki se je poslovila v začetku leta, te dni pa so ji postavili bogato in zanimivo razstavo, bomo spoznali tudi v naši oddaji. Odpravljamo pa se tudi na Obirsko, na avstrijsko Koroško, kjer živi Marta Polanšek, upokojena učiteljica, ki nadaljuje poslanstvo svojega očeta Valentina Polanška, literata, skladatelja, učitelja in narodnega buditelja. Več pa v ponedeljek po 20. Uri v Sotočjih!
Vseslovenski simfonični orkester je združil mlade glasbenike iz Slovenije in sosednjih držav. Pod vodstvom dirigenta Simona Krečiča je premierno nastopil konec junija letos ob začetku tokratnega srečanja Dobrodošli doma. Na koncertu v Slovenski filharmoniji so se orkestru pridružili gosti: Slovenski mendoški oktet iz Argentine, sopranistka, rojakinja iz Kanade, Theresa Plut, harfistka Tina Žerdin, mešani pevski zbor Davorin Jenko iz Banjaluke in Slovenski oktet. Posnetku koncerta, na katerem je orkester krstno izvedel skladbo Splet slovenskih ljudskih mladega skladatelja Petra Tovornika. Prisluhnite jim!
Med perečimi temami, ki zaposlujejo predstavnike rojakov v Furlaniji Julijski krajini, so tudi preredka srečanja s pristojnimi v Rimu. Na Rebrci pri Železni Kapli se pridružimo mladim umetnikom, ki so tokrat pripravili lutkovno predstavo, posvečeno Shakespeareju in kresni noči. Gostimo porabsko rojakinjo Anito Vajda, ki se je po končanem študiju v Ljubljani vrnila domov in zdaj v Monoštru vodi hotel Lipa. Prisluhnete pa lahko tudi Martini Rejec, mladi glasbenici z Reke, ki igra kitaro, piše pesmi, pripravlja kabaret predstavo in sodeluje v več glasbenih skupinah.
V oddaji so tokrat besedo dobili umetniki iz Slovenije, Avstrije in Italije, udeleženci 35. slikarskega tedna v Svečah na avstrijskem Koroškem. S tržaškim rojakom, pesnikom Markom Kravosom, letošnjim dobitnikom Zlatnika poezije, se pogovarjamo o njegovi kitajski izkušnji. O mladih rojakih na Reki in njihovih priložnostih tudi v okviru projektov evropske unije več pove Natali Iskra. Na Gornjem Seniku pa obiščemo vzorčno kmetijo, ki postaja vse pomembnejša turistična točka.
Z gospodarstvenikom Felixom Wieserjem, predsednikom upravnega odbora Posojilnice Bank iz Celovca, se pogovarjamo tudi o vlogi slovenskih bank v zamejstvu v časih osamosvajanja države? Predsednika Kmečke zveze iz Trsta Franca Fabca sprašujemoi, kakšen je odnos pristojnih v Furlaniji Julijski krajini do slovenskega kmetijstva in kaj si lahko rojaki na Tržaškem obetajo od nove desnosredinske oblasti na čelu z županom Robertom Dipiazzo. Na Reki preverjamo, kakšne so možnosti za slovenščino v tamkajšnjih vrtcih in se skupaj s porabskimi pohodniki podamo na pot proti Triglavu. Pridružite se nam tudi vi!
O sodelovanju na različnih področjih, tudi v gledališču. Gostimo nekdanjega senatorja v Rimu in dozdajšnjega vodjo gledališča Rossetti Miloša Budina, ki mu je potekel triletni mandat. Z Lojzetom Kerbitzem, dušo vogrških gledališčnikov, se pogovarjamo o Jurčičevem Domnu, z Milanom Pikom, vodjem Kulturnega doma v Pliberku in koreografskega centra Johann Kresnik, pa o dolgi noči plesa. Zanima nas, kakšno je sodelovanje med Slovenijo in Madžarsko na področju čezmejnih projektov v okviru programa Interreg. Na Reki pa preverjamo, kakšni so rezultati sodelovanja študentov, ki so iskali ideje za preureditev in oživitev zapuščenih objektov.
S poslanko v italijanskem parlamentu, tržaško Slovenko Tamaro Blažina govorimo o vroči politični jeseni, ki rojakom v Furlaniji Julijski krajini ne obeta kaj spodbudnega. Več besede tokrat dobijo pripadniki mlajše generacije, za katere starejši pogosto ugotavljajo, da jih sodelovanje v krovnih političnih zamejskih organizacijah ne zanima. Je temu res tako? Odgovor iščemo na mednarodni konferenci v Monoštru, kjer so se pod geslom »Povezujemo« zbrali mladih zamejski Slovenci. Ustavimo pa se tudi na Grobniku nad Reko, kjer je pod vodstvom Zdravka Plešeta potekal tradicionalni festival komorne glasbe. Letos ga je sklenil mednarodno uveljavljeni slovenski skladatelj in kitarist mlajše generacije Nejc Kuhar, gost tokratne oddaje.
Tudi rojaki iz sosednjih držav opozarjajo, da v Sloveniji ni vse tako lepo, kot so pričakovali ob osamosvojitvi. Priložnosti za sporočila najvišjim predstavnikom države, kaj si želijo, te dni ni manjkalo. Kakšni pa so odgovori, ki so jih dobili? Kaj si rojaki lahko obetajo v prihodnje? Z Eriko Köleš Kiš, zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu, potegnemo črto pod opravljenim v prvi polovici leta in preverimo, kakšni so načrti za jesnen. Na Reki smo prisluhnili finalistom tekmovanja mladih opernih pevcev, za katerega je pobudo dala uveljavljena slovenska in hrvaška sopranistka Vlatka Oršanič. Gostimo zmagovalki, slovenski sopranistki Mojco Bitenc in Elviro Hasanagić.
Delitve, ki smo jim priča ob praznovanju 25. obletnice osamosvojitve Slovenije, vplivajo tudi na rojake v sosednjih državah, ki so pred četrt stoletja enotno podprli samostojno državo. Velika pričakovanja in upi, so se razblinili, ugotavlja danes Stojan Spetič, nekdanji rimski senator. Spomine na prelomne čase obujata koroška Slovenca, novinarja Janko Kulmesch in Franc Wakounig, ki je za avstrijske medije poročal iz Slovenije tudi v času desetdnevne vojne. Rojaki iz Porabja so pred 25 leti dali kri za matično domovino. Dobesedno, saj so pripravili krvodajalske akcije in zbirali zdravila. Danes pa si želijo predvsem več povezovanja. Veliko zaslug za povezovanja pa ima Marija Langer, predsednica sveta slovenske manjšine v Pulju, ena od ključnih pri združevanju rojakov v Istri.
Koroški Slovenec Karel Smolle je bil v času osamosvajanja kot vodja predstavništva Slovenije na Dunaju eden najdejavnejših zamejskih rojakov. Kako na dogajanje pred 25-imi leti gleda danes? Spomine obujata tudi predsednik Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Darko Šonc in Jože Hirnök, ki vse od ustanovitve leta 1990 vodi Zvezo Slovencev na Madžarskem. Zaznamujemo pa tudi prvo leto delovanja knjižnega središča v Trstu, ki je, ugotavljajo rojaki, zgodba o uspehu. Zakaj? Prisluhnite oddaji!
V Porabju ni motivacije za pouk slovenščine, ugotavljajo strokovnjaki, zato je strokovna pomoč iz Slovenije nujna. Pa bo to dovolj, nas zanima v tokratni oddaji. Pouk se končuje in z njim tudi dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture. Kako so ga sklenili v Pulju in Buzetu, lahko slišite v Sotočjih. V Borovljah pod okriljem slovenskega prosvetnega društva deluje dvojezični vrtec Jaz in ti. Prijav je vsako leto preveč, pojasnjuje ravnateljica Beatrix Verdel. Gostimo pa tudi modno oblikovalko Leo Pisani, rojakinjo s Tržaškega, strokovnjakinjo za kulturo oblačenja. Prisluhnite oddaji Sotočja!
Neveljaven email naslov