Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po petih letih smo dobili nove podatke o rezultatih četrtošolcev v bralni pismenosti v 57 izobraževalnih sistemih. Raziskava PIRLS je pokazala, da so naši četrtošolci leta 2021 po dosežkih močno padli – zabeležili smo tretji največji padec med vsemi državami. V oddaji iščemo razloge za to, ugotavljamo, kaj dela osnovnošolcem največje težave in kako so se v zadnjem desetletju spremenili naš način življenja, branja in iskanja informacij. Preverjamo vpliv družinskega okolja in socialno-ekonomskega položaja na bralno pismenost, pa tudi zakaj imajo boljše dosežke dekleta. Predvsem pa ponujamo rešitve za spodbujanje branja med mladimi in za izboljšanje bralne pismenosti nasploh. Ta je namreč osnova za vse druge pismenosti. Odgovore v torkovem Studiu ob 17.00 išče Špela Šebenik.
Gostje:
dr. Sonja Pečjak, profesorica na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, članica Nacionalnega sveta za bralno pismenost;
dr. Eva M. Klemenčič, nacionalna koordinatorka raziskave PIRLS pri Pedagoškem inštitutu;
Tanja Taštanoska, vodja sektorja za kakovost in analize v Uradu za razvoj in kakovost izobraževanja na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje;
mag. Marijana Kolenko, ravnateljica OŠ Lava.
4537 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Po petih letih smo dobili nove podatke o rezultatih četrtošolcev v bralni pismenosti v 57 izobraževalnih sistemih. Raziskava PIRLS je pokazala, da so naši četrtošolci leta 2021 po dosežkih močno padli – zabeležili smo tretji največji padec med vsemi državami. V oddaji iščemo razloge za to, ugotavljamo, kaj dela osnovnošolcem največje težave in kako so se v zadnjem desetletju spremenili naš način življenja, branja in iskanja informacij. Preverjamo vpliv družinskega okolja in socialno-ekonomskega položaja na bralno pismenost, pa tudi zakaj imajo boljše dosežke dekleta. Predvsem pa ponujamo rešitve za spodbujanje branja med mladimi in za izboljšanje bralne pismenosti nasploh. Ta je namreč osnova za vse druge pismenosti. Odgovore v torkovem Studiu ob 17.00 išče Špela Šebenik.
Gostje:
dr. Sonja Pečjak, profesorica na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, članica Nacionalnega sveta za bralno pismenost;
dr. Eva M. Klemenčič, nacionalna koordinatorka raziskave PIRLS pri Pedagoškem inštitutu;
Tanja Taštanoska, vodja sektorja za kakovost in analize v Uradu za razvoj in kakovost izobraževanja na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje;
mag. Marijana Kolenko, ravnateljica OŠ Lava.
Poletje da krila kulturnim dogodkom, a med njimi skorajda ni več tistih s pravo ljudsko glasbo, ki bi bila izročilna, anonimna. Ali ta še vedno ni odrska? Kakšna sta bila poslanstvo zbiranja in vizija ljudskega glasbenega izročila skozi zgodovino in kako je s tem v sodobnosti? Odgovore bo z gosti iz etnološke in glasbeno-narodopisne stroke ter s poustvarjalci izročila v današnjem Studiu ob 17-ih iskala voditeljica Simona Moličnik.
Skoraj 176 tisoč osnovnošolcev, med njimi dobrih 22 tisoč prvošolcev, je danes ponovno sedlo v šolske klopi. Novo šolsko leto za osnovno šolo prinaša le nekaj novosti in kar precej težav: letos jo bo obiskovalo 5 tisoč učencev več kot prejšnje šolsko leto, zato so se v zadnjih mesecih marsikatere šole soočale s hudimi izzivi pri organiziranju podaljšanega bivanja. Na prvi šolski dan pa se bomo v pogovoru dotaknili ne le aktualnih težav šol, temveč se bomo vprašali tudi, kakšno osnovno šolo imamo? So učenci preobremenjeni, jih slovenska šola uči odgovornosti in samostojnosti ali tekmovalnosti? Kaj bo z nacionalnim preverjanjem znanja in zakaj med šolami obstajajo razlike?
Po hudi gospodarski krizi sta Evropska komisija in ameriška administracija sklenili, da bosta z odpravo trgovinskih ovir pospešili rast. Do lani so bila pogajanja o tem skoraj neopažena. Po spoznanju, da bi prostotrgovinski sporazum spremenil Evropo ter vplival na potrošnike, državljane in podjetja, pa se je dvignil vihar. Predstavniki nemške in francoske vlade sporočajo, da je TTIP mrtev in da pogajanja niso več možna. Je treba to razumeti v luči bližajočih se volitev v največjih evropskih ekonomijah? In navsezadnje, kakšen je pri tem vpliv ameriških volitev? Je strah pred prostotrgovinskimi sporazumi upravičen? Bosta Evropa in Kanada sklenili sporazum CETA? Odgovore bomo iskali v Studiu ob 17-ih, ki ga bo vodila Maja Derčar.
Najvišje francosko upravno sodišče je odpravilo prepoved nošenja burkinija. Kot razkriva aktualna javna razprava o muslimanskem kopalnem oblačilu za ženske ne gre zgolj za vprašanje kopalk, temveč za večplasten problem, politične agende, vprašanje nadzora, svobode in neenakopravnosti. Več v današnjem Studiu ob 17h z gosti dr. Katerino Vidner Ferkov, Failo Pašić Bišić in dr. Igorjem Pribcem.
Poletje da krila kulturnim dogodkom, a med njimi skorajda ni več tistih s pravo ljudsko glasbo, ki bi bila izročilna, anonimna. Ali ta še vedno ni odrska? Kakšna sta bila poslanstvo zbiranja in vizija ljudskega glasbenega izročila skozi zgodovino in kako je s tem v sodobnosti? Odgovore bo z gosti iz etnološke in glasbeno-narodopisne stroke ter s poustvarjalci izročila v današnjem Studiu ob 17-ih iskala voditeljica Simona Moličnik.
Kaj je medkulturni dialog, zakaj je dragocen in kako daleč lahko seže, to so le nekatera vprašanja tokratnega Studia ob 17-ih. Pogovor bo potekal v živo na Novem trgu v stari Ljubljani. V pogovoru bodo sodelovali profesorica filozofije in prevajalka Veronika Brecelj, človekoljub, aktivist in publicist Tomo Križnar, nekdanji predsednik Odbora pisateljev za mir mednarodnega PEN-a in minister za kulturo Anton Peršak ter filozof dr. Lenart Škof. Vabljeni k poslušanju, tako na radijskih valovih 1. in 3. programa ali pa na prizorišču pogovora.Voditelj Marko Golja
Kakšne so razsežnosti rušilnega potresa v Italiji? Kako potresno ogrožena pa je Slovenija? Kje živimo in kaj kaže študija o oceni potresne varnosti stavb pri nas? Potresov sicer ne moremo napovedati, prav tako jih ne moremo preprečiti, lahko pa se nanje pripravimo. Kako ravnati ob morebitnem potresu? O vsem tem v današnjem Studiu ob 17-ih z gosti in voditeljem Marjanom Vešligajem.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
V Gornji Radgoni poteka največji in najpomembnejši kmetijsko-živilski sejem v regiji. Množice privablja z razstavami strojev, najlepših živali in najbolj zanimivih rastlin, kmečkih dobrot ter s prikazom najnovejših dognanj v kmetijstvu, strokovnjake pa z okroglimi mizami in predavanji. Rdeča nit današnjega Studia ob 17ih s prizorišča bo vprašanje, katera slovenska živila bodo upravičena do oznake Izbrana kakovost – Slovenija. Jernejki Drolec bodo odgovarjali gostje na Agri.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Spremembe zakona o nalogah in pooblastilih policije so tarča ostrih kritik, saj naj bi policisti že zdaj imeli povsem dovolj pooblastil. Po novem bi lahko kot prisilno sredstvo uporabljali elektrošoker, veliko več možnosti bi imeli za varnostne preglede, uporabo brezpilotnih letalnikov, dostop do patrij in podobno – tudi kot sredstvo pred teroristično nevarnostjo. Bomo po vojski, ki je dobila policijska pooblastila, dobili še policijo z vojaškimi pooblastili?
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev je na današnji dan pred 97-imi leti na ljudskem zborovanju v Beltincih prevzela oblast, ki jo je 5 dni imela tedanja vojska, pred tem pa je bila skoraj tisočletje v rokah ogrskih vladarjev. Dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom je državni praznik 10 let. V Studiu ob 17ih bomo z voditeljico Lidijo Kosi osvetlili življenjske razmere ljudi na severovzhodu Slovenije. Kljub gospodarskemu napredku je vse več prosilcev za socialno pomoč in tudi njenih prejemnikov. Po drugi strani je v regiji vrsta uspešnih zgodb.
V zelo kratkem času je bilo nekaj primerov, ko je medved poškodoval človeka, vrstijo se napadi zveri na pašno živino. Kateri so razlogi? Smo krivi sami, ker smo opustili kmetovanje in se narava nenadzorovano zarašča, mi pa vstopamo v bivalni prostor teh živali? Je krivo napačno ravnanje z zvermi, ali pa se te obnašajo drugače, kot so se včasih? Je mirno sobivanje sploh možno? Odgovore na ta vprašanja bomo iskali v oddaji Studio ob 17ih z voditeljico Sabrino Mulec.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Gašenje na Kraškem robu je bilo zelo zahtevno za sodelujoče gasilce. Več kot tisoč se jih je tri dni spopadalo z ognjenimi zublji, ki jih je zanetil vlak med Koprom in Divačo. Ni se zgodilo prvič – od tod opozorila Slovenskim železnicam k ukrepanju. Kmetje so ostali brez paše za živino, gozdovi se bodo obnavljali več deset let, gasilci pa so tako ali drugače ves čas v pripravljenosti. O problemu požarov na Kraškem robu Tjaša Škamperle v Studiu ob 17ih.
»Tudi jaz sem jih kdaj dobil okrog ušes, pa sem povsem normalen,« je eden od najpogostejših odzivov na prepoved telesnega kaznovanja otrok. Slovenska statistika je temu primerna: vsak četrti otrok je žrtev nasilja v družini. Da številni odrasli še vedno ne ločijo med močjo in pravico ter da je telesno kaznovanje otrok nedopustno, opozarja tudi Svet Evrope. Zakaj se je tako težko odpovedati pretepanju otrok in nasilnemu vzgojnemu vzorcu? Odgovor v današnjem Studiu ob 17h z voditeljico Martino Černe.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Tri leta in pol po nesreči na Kaninu se obnova najvišjega visokogorskega smučišča pri nas končuje. Če bi se popravila lotili takoj, bi po takratnih ocenah stalo od 50 do 100 tisoč evrov, tako pa bo obnova dosegla skoraj 6 milijonov evrov občinskih, državnih in evropskih sredstev. V tem času se je pokazalo, kako pomemben je Kanin za dolino in bovški turizem, ki je sicer lani kljub neobratovanju smučišča dosegel rekordne rezultate. O obnovi, ozadjih in načrtih za prihodnost v Studiu ob 17h z voditeljico Marišo Bizjak.
Neveljaven email naslov