Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po petih letih smo dobili nove podatke o rezultatih četrtošolcev v bralni pismenosti v 57 izobraževalnih sistemih. Raziskava PIRLS je pokazala, da so naši četrtošolci leta 2021 po dosežkih močno padli – zabeležili smo tretji največji padec med vsemi državami. V oddaji iščemo razloge za to, ugotavljamo, kaj dela osnovnošolcem največje težave in kako so se v zadnjem desetletju spremenili naš način življenja, branja in iskanja informacij. Preverjamo vpliv družinskega okolja in socialno-ekonomskega položaja na bralno pismenost, pa tudi zakaj imajo boljše dosežke dekleta. Predvsem pa ponujamo rešitve za spodbujanje branja med mladimi in za izboljšanje bralne pismenosti nasploh. Ta je namreč osnova za vse druge pismenosti. Odgovore v torkovem Studiu ob 17.00 išče Špela Šebenik.
Gostje:
dr. Sonja Pečjak, profesorica na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, članica Nacionalnega sveta za bralno pismenost;
dr. Eva M. Klemenčič, nacionalna koordinatorka raziskave PIRLS pri Pedagoškem inštitutu;
Tanja Taštanoska, vodja sektorja za kakovost in analize v Uradu za razvoj in kakovost izobraževanja na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje;
mag. Marijana Kolenko, ravnateljica OŠ Lava.
4537 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Po petih letih smo dobili nove podatke o rezultatih četrtošolcev v bralni pismenosti v 57 izobraževalnih sistemih. Raziskava PIRLS je pokazala, da so naši četrtošolci leta 2021 po dosežkih močno padli – zabeležili smo tretji največji padec med vsemi državami. V oddaji iščemo razloge za to, ugotavljamo, kaj dela osnovnošolcem največje težave in kako so se v zadnjem desetletju spremenili naš način življenja, branja in iskanja informacij. Preverjamo vpliv družinskega okolja in socialno-ekonomskega položaja na bralno pismenost, pa tudi zakaj imajo boljše dosežke dekleta. Predvsem pa ponujamo rešitve za spodbujanje branja med mladimi in za izboljšanje bralne pismenosti nasploh. Ta je namreč osnova za vse druge pismenosti. Odgovore v torkovem Studiu ob 17.00 išče Špela Šebenik.
Gostje:
dr. Sonja Pečjak, profesorica na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, članica Nacionalnega sveta za bralno pismenost;
dr. Eva M. Klemenčič, nacionalna koordinatorka raziskave PIRLS pri Pedagoškem inštitutu;
Tanja Taštanoska, vodja sektorja za kakovost in analize v Uradu za razvoj in kakovost izobraževanja na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje;
mag. Marijana Kolenko, ravnateljica OŠ Lava.
15 let po podpisu sporazuma o nasledstvu nekdanje Jugoslavije, ki ureja vzajemne pravice in obveznosti držav naslednic, se sprašujemo, kaj so rešile doslej. Težava je predvsem razdelitev bremena deviznih hranilnih vlog. Evropsko sodišče za človekove pravice je v primeru varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke Sloveniji naložilo nesorazmerno veliko breme obveznosti, zato naša država opozarja, da bi bilo treba to vprašanje vrniti v nasledstvena pogajanja. O uresničevanju nasledstvenega sporazuma v tokratnem Studiu ob 17h.
Policisti so dosegli svoje, zdaj vre med preostalimi sindikati javnega sektorja. Jutrišnji protestni shod pred vlado je le prvo dejanje upora in hkrati napoved burne jeseni. Spet razdvajajo plače oziroma kako hitro odpraviti še veljavne reze. Vlada grozi z enostranskimi ukrepi, sindikati to razumejo kot pokop socialnega dialoga. In zlasti zanj si bodo na vso moč prizadevali - tudi s stavko. Se vsi zavedajo, kaj počnejo? Tudi o tem v današnjem Studiu ob 17-ih. Koprivnikar, Štrukelj, Virant so pristojna imena - gosti jih Nika Benedik.
Včeraj je postalo območje Tovarne Rog v Ljubljani prizorišče urbanega upora. Ponoči (ob 3:15) so delavci gradbenega podjetja z bagrom in v spremstvu varnostnikov vkorakali v staro tovarno koles. Nenapovedan nočni obisk in začetek rušenja jim je preprečilo 10 uporabnikov Roga, ki so bili v tem času na območju tovarne. Rušenje so preprečili z lastnimi telesi – ulegli so se pred bager, pri tem pa ni šlo brez prerivanja in nasilnih prijemov. Po nekaj urnem statusu quo, med katerim je na prizorišče prihajalo vse več uporabnikov tovarne in njihovih podpornikov, se je tehtnica prevesila na stran Rogovcev. Ti so pozno dopoldne varnostnike obkolili, tako da je varnostno službo morala iz območja pospremiti policija. Kako naprej? Je dialog sploh še možen? O prihodnosti Roga v današnjem Studiu ob 17ih z Darjo Pograjc in Marjanom Vešligajem. Gostje: dr. Uroš Grilc, vodja Urada za mladino pri Mestni občini Ljubljana, Miha Poredoš, uporabnik Roga, ter dr. Rajko Muršič, prof. za kulturno antropologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti.
Ob svetovnem dnevu okolja se letos najbolj osredotočamo na varovanje biotske raznovrstnosti. Ta je zaradi človekovih posegov zelo ogrožena. Izumirajo številne živalske vrste, predvsem dvoživke, v nevarnosti pa so tudi ptice in vrste sesalcev. Zaradi pretirane sečnje gozdov, še posebej v tropskih predelih, gradnje cest in urbanizacije je ogrožen življenjski prostor številnih rastlinskih in živalskih vrst. Varovanje biotske raznovrstnosti je zelo pomembno za ohranitev zdravega naravnega okolja, zato se vrstijo poskusi, kako bi kar najbolj zaščitili ogrožene vrste in njihovo življenjsko okolje.
So učitelji izgubili avtoriteto in so šole pri obravnavanju nasilja nemočne, se zgodi celo, da pogledajo stran? Petina slovenskih 10-letnikov je v mednarodni raziskavi navedla, da so vsaj enkrat na teden žrtve medvrstniškega nasilja. Kako hitro učitelji zaznajo nasilje, kako se šole lotevajo reševanja tega problema? Katere vzvode ima šola, kakšne pravice in dolžnosti učenec? Zakaj se je treba takoj odzvati na nasilje? O tem v Studiu ob 17h z gosti.
Studio ob 17ih bo danes v Postojnski jami. Bo včerajšnjemu čudovitemu dogodku, ko se je izlegel prvi zmajev mladič, danes sledil še en čudež ali celo več njih? Človeška ribica ima namreč v akvariju, v katerega so oči svetovne javnosti uprte že 4 mesece, še nekaj deset jajčec. Kako je z zmajevimi mladiči, o katerih je že pred stoletji pisal Valvasor in ki so del slovenske naravne dediščine? Kakšno delo zdaj čaka biologe v Postojnski jami in predvsem turistične delavce? Bodo znali unovčiti turistični kapital, ki ga je prinesel dogodek? V Studiu ob 17ih s Sabrino Mulec in gosti.
Če ne bi bilo čakalnih vrst, ne bi bilo primera Zimmermann – in namesto, da bi se vrste krajšale, se le nevzdržno daljšajo. V zadnjih petih letih so se podvojile, na čakalnih seznamih pa je že vsak osmi Slovenec. Kje so sistemski ukrepi? Kje so rešitve? Kako preprečiti tvegane primere, kot je Zimmermann? O vsem tem v današnjem Studiu ob 17-h.
Aktualna radijska oddaja Studio ob 17-ih, ki ji na 1. programu Radia Slovenija lahko prisluhnete vse dni v tednu, razen ob nedeljah, letos obeležuje 40. obletnico. Prav na dan prve oddaje Studio ob 17-ih, 31. maja, bo na sporedu posebna oddaja. V njej bodo sodelovali njeni najboljši ustvarjalci, med njimi številni domači in tuji dopisniki, ki predstavljajo bogastvo nacionalnega radia. Praznično oddajo, ki bo tokrat pred občinstvom v Studiu 26 Radia Slovenija, bosta vodila urednica Studia ob 17-ih Alenka Terlep in odgovorni urednik 1. programa Radia Slovenija dr. Andrej Stopar. Neposredni prenos bo od 17. ure na Prvem in na spletnem mestu RTV 4D.
Po Greenpeacovem razkritju dela dokumentov s skrivnih pogajanj o prostotrgovinskem sporazumu TTIP med Evropsko unijo in Združenimi državami se je zbudila tudi Slovenija. Pri nas skorajda ni bilo razprave o tem, kaj prinaša odprava trgovinskih ovir in regulatorno sodelovanje med stranema. Bo Evropa res zniževala standarde pri hrani, zdravstvu, sociali? Mnenja se končno krešejo. Kakšna so vladna stališča, bomo o TTIP odločali na referendumu? Kaj o sporazumu pravijo pravniki, ekonomisti, agrarni ekonomisti, največji izvozniki, nevladne organizacije, sindikati? Prisluhnite Studiu ob 17-ih z voditeljico Majo Derčar.
Danes je dan Alpske konvencije, ki kot mednarodni sporazum določa cilje in varstvo trajnostnega razvoja Alp in zavezuje države pogodbenice, tudi našo. Kako Slovenija uresničuje najpomembnejša določila, med katerimi sta urejanje prostora in trajnostni razvoj gorskih pokrajin? Kako pomembno je povezovanje vseh vpletenih, predvsem občin in prebivalcev, ki tudi v odmaknjenih krajih ohranjajo poseljenost pod Alpami in utrjujejo turistično prepoznavnost? Več o tem v Studiu ob 17-ih iz Tolmina, ki je dobil naziv alpskega mesta. Z Aljano Jocif.
V Makedoniji so odpovedali volitve, razpisane za peti junij, ker bi na njih najverjetneje nastopila samo stranka VMRO DPMNE. Vladajoča stranka je s tem popustila pod mednarodnim pritiskom. S tem pa ni konec politične krize v državi s sicer zavidljivo gospodarsko rastjo. In vse bolj je očitno, da bodo pri njenem reševanju imeli odločilno vlogo mednarodni dejavniki. O tem se bomo z gosti pogovarjali v Studiu ob 17h, ki ga bo vodil Marjan Vešligaj.
Več kot tri tisoč 700 socialno ogroženim, ki so primorani najemati tržna stanovanja, ker občine nimajo dovolj neprofitnih stanovanj, grozi deložacija. Toda ustavno sodišče je danes odločilo, da je zakon, ki določa,da morajo ti najemniki sami kriti celotni del neprofitne najemnine, neustaven. Tako bo moral državni zbor zakon v letu dni popraviti. O stanovanjski stiski najrevnejših in odločitvi ustavnega sodišča z današnjimi gosti v Studiu ob 17-ih.
Bo pravica do pitne vode pri nas končno zapisana v ustavo? Pobuda ima široko načelno podporo tako javnosti in stroke kot politike, toda konkretna razprava, kaj zapisati v ustavo, se šele začenja. O predlogu strokovne komisije, predvsem pa, kaj prinaša vpis v ustavo, kakšna je vizija, kaj naj bi z vodo dobro oskrbljena Slovenija sploh počela s to »nafto 21. stoletja«, v današnjem Studiu ob17ih Nina Slaček z gosti.
Avstrija bo prvič po drugi svetovni vojni dobila predsednika, ki ne pripada ne socialdemokratom ne ljudski stranki. Izid včerajšnjih volitev je izredno tesen in velik uspeh kandidata Svobodnjaške stranke Norberta Hoferja v Evropi vzbuja veliko zaskrbljenost. Kako bo ta uspeh skrajne desnice vplival na prihodnjo avstrijsko politiko? O tem v studiu z gosti in voditeljico Špelo Novak.
Slovence združuje tudi ljubiteljska kultura. Z njo se ukvarja 110 tisoč posameznikov, ki pripravijo 25 tisoč prireditev na leto za 4 milijone obiskovalcev. Ta fenomen je posebnost tudi na mednarodni ravni. V tednu ljubiteljske kulture bomo osvetlili njene manj znane vidike. Ljubiteljska kultura lahko namreč blaži socialno stisko in vpliva na stanje duha. Kakšni so njeni družbeni učinki, v tokratnem Studiu ob 17ih.
Konjerejo in turistično dejavnost naj bi v Lipici po novem opravljala ena pravna oseba. Tako so odločili poslanci, ki so potrdili spremembe zakona o Kobilarni Lipica. So s tem ogrozili rejo lipicancev in omogočili razprodajo lipiškega posestva? O tem v Studiu ob 17-ih Irena Cunja z gosti.
Združene države Amerike uresničujejo načrt oblikovanja protiraketnega ščita v Srednji in Vzhodni Evropi, ki so ga v Rusiji že od razglasitve naprej razumeli kot grožnjo za svojo varnost in strateške položaje. Retorika med Zahodom in Rusijo se je po ruski aneksiji Krima in državljanski vojni v Ukrajini še zaostrila. Z graditvijo raketnih izstrelišč v Romuniji in na Poljskem, krepitvijo enot zavezništva v baltskih republikah ter ruskih divizij na zahodu države in v eksklavi Kaliningrad, pa tudi s preleti vojaških letal sile prehajajo od besed k dejanjem. Dobivajo odnosi med Zahodom in Rusijo v obdobju, ko pobudo v svetu vse bolj prevzemajo tretje države, konkretnejše poteze, kakršnih se spominjamo iz obdobja hladne vojne? O tem Andrej Stopar z gosti v Studiu ob 17-ih.
Slovenija se po prometni varnosti uvršča v sredino držav članic EU. Žal se uvršča tudi med tistih 16, kjer se je, v primerjavi z letom poprej, povečalo število umrlih v prometnih nesrečah. Še posebej skrb vzbujajoč pa je skok v številu umrlih do sredine letošnjega maja, ko je umrlo kar 17 ljudi več kot v istem obdobju lani. Ob tem se postavlja vprašanje, ali bo ob takšnih rezultatih mogoče doseči cilje nacionalnega programa varnosti cestnega prometa za obdobje od 2013 do 2022, ki predvideva največ 70 mrtvih na leto. V tokratnem Studiu ob 17h bomo odgovorili na vprašanja, kje so razlogi za večje število umrlih, kako na varnost vpliva stanje in kakovost slovenskih cest in kaj je mogoče storiti, da se približamo t.i. Viziji 0, ki predvideva, da na slovenskih cestah ne bi bilo več mrtvih ali poškodovanih. Pripravlja Peter Močnik.
Štiri mesece po uvedbi davčnih blagajn bomo analizirali njihove finančne učinke. Za koliko so se povečali davčni prilivi, koliko manj je sive ekonomije? Bodo prostovoljna društva in nepridobitne ustanove kljub vsemu izjeme? In kaj se bo zgodilo po dveletnem prehodnem obdobju, ko bodo davčne blagajne obvezne za vse? V studiu ob 17-ih z voditeljico Zdenko Bakalar in gosti.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Neveljaven email naslov