Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po petih letih smo dobili nove podatke o rezultatih četrtošolcev v bralni pismenosti v 57 izobraževalnih sistemih. Raziskava PIRLS je pokazala, da so naši četrtošolci leta 2021 po dosežkih močno padli – zabeležili smo tretji največji padec med vsemi državami. V oddaji iščemo razloge za to, ugotavljamo, kaj dela osnovnošolcem največje težave in kako so se v zadnjem desetletju spremenili naš način življenja, branja in iskanja informacij. Preverjamo vpliv družinskega okolja in socialno-ekonomskega položaja na bralno pismenost, pa tudi zakaj imajo boljše dosežke dekleta. Predvsem pa ponujamo rešitve za spodbujanje branja med mladimi in za izboljšanje bralne pismenosti nasploh. Ta je namreč osnova za vse druge pismenosti. Odgovore v torkovem Studiu ob 17.00 išče Špela Šebenik.
Gostje:
dr. Sonja Pečjak, profesorica na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, članica Nacionalnega sveta za bralno pismenost;
dr. Eva M. Klemenčič, nacionalna koordinatorka raziskave PIRLS pri Pedagoškem inštitutu;
Tanja Taštanoska, vodja sektorja za kakovost in analize v Uradu za razvoj in kakovost izobraževanja na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje;
mag. Marijana Kolenko, ravnateljica OŠ Lava.
4537 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Po petih letih smo dobili nove podatke o rezultatih četrtošolcev v bralni pismenosti v 57 izobraževalnih sistemih. Raziskava PIRLS je pokazala, da so naši četrtošolci leta 2021 po dosežkih močno padli – zabeležili smo tretji največji padec med vsemi državami. V oddaji iščemo razloge za to, ugotavljamo, kaj dela osnovnošolcem največje težave in kako so se v zadnjem desetletju spremenili naš način življenja, branja in iskanja informacij. Preverjamo vpliv družinskega okolja in socialno-ekonomskega položaja na bralno pismenost, pa tudi zakaj imajo boljše dosežke dekleta. Predvsem pa ponujamo rešitve za spodbujanje branja med mladimi in za izboljšanje bralne pismenosti nasploh. Ta je namreč osnova za vse druge pismenosti. Odgovore v torkovem Studiu ob 17.00 išče Špela Šebenik.
Gostje:
dr. Sonja Pečjak, profesorica na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, članica Nacionalnega sveta za bralno pismenost;
dr. Eva M. Klemenčič, nacionalna koordinatorka raziskave PIRLS pri Pedagoškem inštitutu;
Tanja Taštanoska, vodja sektorja za kakovost in analize v Uradu za razvoj in kakovost izobraževanja na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje;
mag. Marijana Kolenko, ravnateljica OŠ Lava.
V času počitnic in dopustov je še bolj kot sicer aktualno delo dijakov in študentov. Ti iščejo možnosti za zaslužek, delodajalci pa z njimi nadomestijo delavce, odsotne zaradi letnih dopustov. Kakšno je povpraševanje po tej vrsti dela? Kakšne obveznosti in pravice imajo študentje in kakšno vlogo ima delovni inšpektorat? O vsem tem v današnjem Studiu ob 17ih z voditeljico Urško Valjavec.
Ljubiteljsko kolesarjenje je vse bolj priljubljeno, številni pa kolesarjenju namenijo tudi dopust. Občine, regionalne agencije in turistične organizacije si skupaj z Direkcijo za infrastrukturo prizadevajo za ureditev novih kolesarskih povezav. Številni projekti so pripravljeni, denarja za graditev pa ni dovolj. Država je v zadnjih letih zgradila dobrih 45 kilometrov kolesarskih povezav. Katere še načrtuje, s katerimi težavami se pri tem srečuje? Kako pomembno je označevanje kolesarskih povezav, za kaj si prizadevajo v Kolesarski mreži Slovenije? Je kolesar tudi pri nas že pravi gost in kako kolesarjenje dopolnjuje turistično ponudbo? O vsem tem v Studiu ob 17-ih.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vlada je minuli teden potrdila predlog zakona o lekarniški dejavnosti in s tem prvič po 24. letih posodablja to področje. Novosti: farmacevti, ki bodo po novem morali pridobiti licenco, bodo po naročilu zdravnika pregledali terapijo tistih bolnikov, ki prejemajo več kot 5 zdravil, prepovedano bo oglaševanje lekarniške dejavnosti, izdajanje kartic zvestobe in dajanje popustov – vse z namenom omejitve prekomerne porabe zdravil. Bistven del presežka bodo lekarne morale vrniti v dejavnost, preostalo pa bodo še vedno lahko pobrale občine. Omejeno bo trajanje koncesij, dostopnost pa se bo povečala, saj se bo lahko ustanovilo novih 25 lekarn.
Sobotni obisk ruskega predsednika v Sloveniji bo predvsem pietetne narave. Vladimir Putin bo sodeloval na komemoraciji ob stoti obletnici kapelice, ki so jo zgradili ruski vojni ujetniki pod Vršičem, nato pa bo odkril spomenik padlim ruskim in sovjetskim vojakom v obeh svetovnih vojnah na ljubljanskih Žalah. Obisk bo priložnost tudi za neformalno izmenjavo mnenj s slovenskim političnim vrhom. Zaradi ruske vloge v ukrajinski krizi še vedno veljajo sankcije Evropske unije proti Rusiji. Odnosi zahodnih držav, še posebej ZDA, in Rusije so zelo težavni, čeprav z Rusijo sodelujejo v boju proti terorizmu.
V Studiu ob 17h se bomo lotili predolimpijskih tem, ki najbolj vznemirjajo športno javnost pred začetkom tekmovanj v Riu: izključevanja ruskih športnikov, grozeče nevarnosti zike in preverjanja morebitnih zlorab prepovedanih poživil. Besedo bomo dali tudi slovenskim športnikom, ki odhajajo polni želja in nam bodo zaupali svoje cilje. Voditelj bo Franci Pavšer.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Evropo pretresa napad za napadom. Napadalec je v zadnjem obdobju tako imenovani samotni volk, ki ne pripada nobeni mreži. Prav zato napadi niso predvidljivi in jih ni mogoče preprečiti s še tako ostrimi varnostnimi ukrepi. V javnosti se pojavljajo vprašanja o razlogih za ta ekstremna dejanja, kako jih preprečiti in v kolikšni meri gre za novo evropsko družbeno realnost. O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17h z voditeljico Martino Černe.
Med skrb vzbujajočimi ukrepi, ki jih je po neuspešnem državnem udaru v Turčiji napovedal predsednik Erdogan, je tudi vnovična uvedba smrtne kazni. To obliko kaznovanja v Evropi danes pozna samo močno avtoritarna Belorusija – a motil bi se, kdor bi mislil, da je civilizacijski napredek smrtno kazen poslal na smetišče zgodovine. Kar 60 odstotkov svetovnega prebivalstva namreč živi v okolju, v katerem si država jemlje pravico razpolagati s človeškim življenjem. Bo torej 21-to stoletje smrtno kazen vrnilo med žive? In zakaj bi to predstavljalo le še eno znamenje več, da od dediščine humanistične, razsvetljene Evrope kaj kmalu ne bo ostalo ničesar več? Preverjamo v ponedeljkovem Studiu ob 17-ih z voditeljem Goranom Deklevo.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Neenakost spolov, neenake možnosti, seksizem, spolno nadlegovanje … Nedavna afera, povezana z Evaldom Flisarjem, je le ena od številnih zgodb, ki sicer nikoli ne bodo odmevale v javnosti. Naša družba je namreč prežeta s takšnim delovanjem, in to na najrazličnejših področjih: v kulturi, politiki, akademskih krogih, v javni in zasebni sferi. Žrtve običajno molčijo, zato je prav, da o tem spregovorimo. Tokrat v oddaji Studio ob 17-ih z voditeljico Martino Černe.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Evropsko sodišče je sporočilo, ali je bil izbris imetnikov podrejenih obveznic v Sloveniji pred skoraj tremi leti upravičen. To bo podlaga za dokončno odločitev slovenskega ustavnega sodišča o zakonitosti izbrisa. V današnjem Studiu ob 17ih bomo z gosti skušali odgovoriti na vprašanje, kdo bo plačal morebiti dobljene tožbe »izbrisancev«, vredne več kot pol milijarde evrov, zakaj je Slovenija edina evropska država, ki je morala v okviru bančne sanacije izbrisati ves podrejeni dolg v bankah in koga je zgodba najbolj prizadela. Voditeljica Urška Jereb Brankovič.
Po spodletelem poskusu vojaškega prevrata v Turčiji se razmere v tej 80-milijonski muslimanski državi, ki povezuje Bližnji vzhod in Evropo, umirjajo. A kot se je razkrilo, je turški predsednik Redžep Tajip Erdogan dogodke izrabil za obsežne čistke v vojski in sodstvu ter utrditev svojega položaja. O razmerah v Turčiji, eni od ključnih držav za geostrateška ravnovesja v regiji, bomo govorili v današnjem Studiu ob 17h. Voditeljica bo Sandra Brankovič.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Slovenska politika formalno odhaja na počitnice, a je sredi izjemno živahnega dogajanja. Kako ga vidi predsednik državnega zbora Milan Brglez? Kako se politični odnosi odražajo v delu državnega zbora in ali je Slovenija dve leti po parlamentarnih volitvah na poti do okrevanja ali do novih težav? O tem v pogovoru v Studiu ob 17-ih z voditeljem Tomažem Celestino.
Minister Dušan Mramor je utrdil javne finance in odšel. So razlogi za njegov odstop osebni ali jih lahko iščemo tudi drugje, med drugim v težavnem političnem usklajevanju? Kakšna je Mramorjeva zapuščina in kako naprej, o tem v današnjem Studiu ob 17ih.
V studiu ob 17- tih na prvem bomo analizirali rezultate poklicne in splošne mature. Kaj nam o znanju sporočajo rezultati letošnje mature, ki so drugi najboljši rezultati v zgodovini? Kaj nam torej sporoča sicer manjša generacija maturantov, kako pomemben je uspeh pri nadaljnjem vpisu in nadaljnji življenjski poti in ne nazadnje, kako pomemben je za določeno šolo. Z voditeljico Natašo Lang.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Šolarji uživajo v prostih dneh, mi pa se bomo dotaknili nekaterih manj prijetnih tem počitnic. Te vse bolj razkrivajo razlike v družbi – nekatere družine si lahko privoščijo veliko, številne pa ne morejo na morje. Zakaj sta sprememba okolja in aktivno preživljanje prostega časa za otroke pomembna? Koliko svobode pustiti najstnikom? Kako poskrbeti za to, da bodo prosti čas preživeli polno in tudi varno? Čemu so namenjene počitnice: zaposlenosti s številnimi programi, tabori in učenjem ali brezdelju in počitku? Odgovor je najbrž nekje vmes, iskali ga bomo z gosti v Studiu ob 17h: Anjo Vidmar, psihologinjo z Gimnazije Ledina; Urško Vrtačnik iz Zveze prijateljev mladine Vič Rudnik in predsednico komisije za letovanje pri ZPMS, Natalijo Tetičkovič Bogataj, predstavnico Drogarta, neprofitne volonterske organizacije, katere namen je zmanjševanje škodljivih posledic drog in alkohola med mladimi, in Matjažem Medveškom, direktorjem Mladinskega informativnega svetovalnega središča Slovenije.
Neveljaven email naslov