Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po petih letih smo dobili nove podatke o rezultatih četrtošolcev v bralni pismenosti v 57 izobraževalnih sistemih. Raziskava PIRLS je pokazala, da so naši četrtošolci leta 2021 po dosežkih močno padli – zabeležili smo tretji največji padec med vsemi državami. V oddaji iščemo razloge za to, ugotavljamo, kaj dela osnovnošolcem največje težave in kako so se v zadnjem desetletju spremenili naš način življenja, branja in iskanja informacij. Preverjamo vpliv družinskega okolja in socialno-ekonomskega položaja na bralno pismenost, pa tudi zakaj imajo boljše dosežke dekleta. Predvsem pa ponujamo rešitve za spodbujanje branja med mladimi in za izboljšanje bralne pismenosti nasploh. Ta je namreč osnova za vse druge pismenosti. Odgovore v torkovem Studiu ob 17.00 išče Špela Šebenik.
Gostje:
dr. Sonja Pečjak, profesorica na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, članica Nacionalnega sveta za bralno pismenost;
dr. Eva M. Klemenčič, nacionalna koordinatorka raziskave PIRLS pri Pedagoškem inštitutu;
Tanja Taštanoska, vodja sektorja za kakovost in analize v Uradu za razvoj in kakovost izobraževanja na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje;
mag. Marijana Kolenko, ravnateljica OŠ Lava.
4537 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Po petih letih smo dobili nove podatke o rezultatih četrtošolcev v bralni pismenosti v 57 izobraževalnih sistemih. Raziskava PIRLS je pokazala, da so naši četrtošolci leta 2021 po dosežkih močno padli – zabeležili smo tretji največji padec med vsemi državami. V oddaji iščemo razloge za to, ugotavljamo, kaj dela osnovnošolcem največje težave in kako so se v zadnjem desetletju spremenili naš način življenja, branja in iskanja informacij. Preverjamo vpliv družinskega okolja in socialno-ekonomskega položaja na bralno pismenost, pa tudi zakaj imajo boljše dosežke dekleta. Predvsem pa ponujamo rešitve za spodbujanje branja med mladimi in za izboljšanje bralne pismenosti nasploh. Ta je namreč osnova za vse druge pismenosti. Odgovore v torkovem Studiu ob 17.00 išče Špela Šebenik.
Gostje:
dr. Sonja Pečjak, profesorica na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, članica Nacionalnega sveta za bralno pismenost;
dr. Eva M. Klemenčič, nacionalna koordinatorka raziskave PIRLS pri Pedagoškem inštitutu;
Tanja Taštanoska, vodja sektorja za kakovost in analize v Uradu za razvoj in kakovost izobraževanja na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje;
mag. Marijana Kolenko, ravnateljica OŠ Lava.
V senci migrantske krize je bila grška dolžniška kriza skoraj pozabljena, toda kljub lanskemu tretjemu svežnju pomoči se nadaljuje, zadolženost – ki dosega kar 180 odstotkov BDP – pa postaja nevzdržna. Finančni ministri spet ne najdejo odgovora; ali obstaja možnost, da jim zmanjšajo dolg, ga celo odpišejo ali naj – kot zahteva Nemčija – vztrajajo pri spoštovanju zavez, da bo Grčija dobila naslednjo pomoč, a s tem nove reze, ki vsakokrat znova poženejo na ulice ljudi, ki ne zmorejo novih varčevalnih ukrepov. Spet se omenja grški bankrot; je ta mogoč, tudi v luči morebitnega brexita in migrantske krize? Odgovor išče Špela Novak z gosti.
Ko gre za pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu TTIP, si evropski kupci ne želimo zmanjševanja standardov pri hrani na našem trgu. Če govorimo o mesu, ne želimo zrezkov z estrogenom in ne piščancev, polnih antibiotikov. Kakšni so torej strožji standardi prireje mesa? So ti namenjeni varovanju trga ali zdravja kupcev in okolja? Zakaj v Sloveniji bolj cenimo domače meso? Kaj pravijo raziskave o tem, kako je uporaba hormonov pri prireji mesa vplivala na spremenjeno hormonsko sliko ljudi? O teh vprašanjih z gosti v Studiu ob 17ih.
Kdo je prekarec in kaj je prekarno delo? Tisti, ki je pripravljen za boren honorar v službi prebiti cele dneve; prekarno delo pa predstavlja nasprotje zaposlitvi za nedoločen čas. In posledice? Pripravlja se dokument, kjer bi se oblikovalo več rešitev za ureditev položaja zaposlenih v atipičnih oblikah dela. Kdaj bodo zakonske rešitve pripravljene in kako jih bodo uskladili? Soočamo predstavnike vlade, delodajalcev, sindikatov ter mladih.
Devetega maja zaznamujemo Dan Evrope. To je med drugim priložnost za razmislek o tem, kakšna naj bo Evropska unija v prihodnje, če jo želimo ohraniti. Povezavo namreč pretresajo številne krize, na katere za zdaj še ni pravega odgovora. Začetna optimizem in upanje sta zamenjala strah in razočaranje. Kako naprej? Nekaj odgovorov boste slišali v Studiu ob 17-ih z voditeljico Sandro Brankovič.
Slovenske gozdove je po predlanskem žledu prizadela še ena velika nesreča – lubadar. Najhuje je na Postojnskem, kjer že težko najdemo zdravo smreko, včasih zelene predele pa je zaznamoval golosek. Bodo smrekovi gozdovi izginili? Kaj lahko storimo, da bi škodo kar najbolj omilili in ali so se pristojne službe na napad odzvale pravilno? Kdo je odgovoren za popravilo gozdnih cest, ki so jih težka tovorna vozila ponekod tudi popolnoma uničila? O vsem tem v Studiu ob 17-ih z voditeljico Sabrino Mulec.
Delavci iz Apač so nenadoma postali prvovrstna politična tema. Sindikat delavcev migrantov je namreč hotel dogovor z državo, ko gre za obdavčevanje delavcev, ki se vozijo na delo v tujino, pospešiti tudi z nizom vloženih referendumskih pobud. Tu pa je svojo potezo potegnil predsednik državnega zbora Milan Brglez, ki je – opremljen s številnimi pravnimi mnenji, da gre za zlorabo instituta referenduma – preprosto ustavil postopke in si za to prislužil predlog za takojšnjo razrešitev. Kako se je in se še bo na dogajanje odzivala politika, pa v tokratnem Studiu ob 17ih.
Akademska stroka je razdeljena. Pred vrati so spremembe zakona o visokem šolstvu, ki odpirajo možnosti, da bi slovenski študenti na vseh ravneh in smereh poslušali predavanja v angleškem jeziku. Zagovorniki zatrjujejo, da bo to povečalo kakovost visokega šolstva. Nasprotniki pa napovedujejo, da bodo šli na ustavno in evropsko sodišče, saj se utegne zgoditi, da bo večji del predavanj na slovenskih univerzah v angleščini. Kako daljnosežne so lahko spremembe, v Studiu ob 17-ih z voditeljem Aleksandrom Čobcem.
Prvomajske počitnice so mimo. Turistične agencije so kljub neugodnemu vremenu opazile večje povpraševanje po svojih storitvah kot v prejšnjih letih. Prvomajski prazniki so ponavadi dobra napoved pričakovanj za poletje, zato ga turistični delavci pričakujejo z optimizmom. A zaradi povečane ogroženosti bo marsikateri popotnik dvakrat premislil, kje želi počitnikovati. Kako sodobni turist izbira svoje destinacije? Bo raje odpotoval z letalom ali avtobusom? Bo iskal t. i. varne države? Katere so bolj obiskane? Odgovore bomo iskali v Studiu ob 17ih.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Katere težave je povzročilo obilno sneženje, nenavadno za konec aprila, kakšne bodo posledice na sadnem drevju, kolikšno škodo so utrpeli vinogradniki? V današnjem Studiu ob 17ih o posledicah in ravnanju ob sneženju in pozebi, zlasti, če se bosta nadaljevala v prihodnjih dneh. Bi lahko preprečili škodo ali je obvezen davek narave? Z nasveti ne bomo pozabili tudi na vrtičkarje. In kje si bo narava opomogla sama? O posledicah obilnega sneženja in napovedih v Studiu ob 17ih.
Pred petimi leti je s podpisom manjšinskega memoranduma v Celovcu nastal tako imenovani topografski sporazum. Ta zgodovinski dosežek naj bi dolgoročno tlakoval lepše čase slovenski manjšini na avstrijskem Koroškem. Ali je to res in ali so se uresničila velika pričakovanja koroških Slovencev – tudi v luči velikih političnih sprememb po presenetljivih nedeljskih predsedniških volitvah v Avstriji? V današnjem Studiu ob 17-ih, katerega voditelj bo Lojze Kos.
Povod za tokratne volitve v Srbiji že dve leti po prejšnjih ni vladna kriza. Tokratne volitve naj bi bolj kot prejšnje odgovorile na vprašanje, kakšna naj bo srbska zunanjepolitična usmeritev. Naj gre država odločno v smeri evropskega povezovanja ali naj se nasloni predvsem na Rusijo? Odgovori v Studiu ob 17h z voditeljem Marjanom Vešligajem.
Ob svetovnem dnevu knjig in avtorskih pravic, se bomo pogovarjali o vrednosti knjige danes, njeni ceni ter statusu in delovanju avtorja in ilustratorja, o bralni kulturi in založništvu. Zaradi majhnosti slovenskega trga je za preživetje brez državne pomoči oziroma podpore Javne agencije za knjigo nujna komercializacija, kar pa vpliva tudi na razvoj tako bralcev kot avtorjev. Voditeljica Studia ob 17-ih bo Simona Kopinšek.
Pred dnevom Zemlje bomo pretresli naše ravnanje z odpadki. Osredotočili se bomo na program Zero Waste – Nič odpadkov, ki je del koncepta krožnega gospodarstva. Ta poudarja, da je treba tisto, čemur rečemo smeti, vrniti v tehnološke in naravne cikle, predvsem pa spremeniti navade ljudi. V omenjenem programu, ki ga v Sloveniji usklajujejo Ekologi brez meja, v Evropi sodeluje 19 nacionalnih organizacij. Prva evropska prestolnica Zero Waste prav te dni gosti srečanje evropske mreže. V Studiu ob 17ih z voditeljico Barbaro Belehar Drnovšek.
Slovenska vojska je na kolenih. Da zasluži oceno nezadostno, ugotavlja tudi njen vrhovni poveljnik, predsednik republike Borut Pahor. Najbolj odgovorni za takšne razmere še naprej molčijo, a kot nekakšno rešitev pošiljajo v javno obravnavo novelo zakona o obrambi. Katere rešitve so predlagane in ali bodo pripomogle k boljši oceni ter razvoju sodobnega obrambnega sistema, v Studiu ob 17ih.
Konec marca je bilo v Sloveniji nastanjenih 381 migrantov, od tega jih je 120 mladoletnih, več od 70 jih je že vključenih v slovenske šole. V našo državo pa bo v okviru evropskega načrta za premestitev beguncev iz Italije in Grčije v naslednjih mesecih preseljenih še 567 beguncev. Prva skupina desetih pride že aprila. Koliko med njimi jih bo mladoletnih, na ministrstvu za notranje zadeve ne vedo, dejstvo pa je, da bodo šoloobvezni otroci sprejeti v slovenske šole. Kako so te pripravljene na nove učence, ki prihajajo iz zelo drugačnega kulturno-družbenega okolja? V Sloveniji sicer poznamo veliko primerov dobrih praks vključevanja otrok priseljencev v šole, a zadnji migracijski tokovi strokovne smernice in šolnike postavljajo pred nove izzive. Kako jih rešiti in katere dobre prakse poznamo, o tem v tokratnem Studiu ob 17h.
Odraslim s posebnimi potrebami varstveno-delovni centri z dnevnim varstvom in zaposlitvijo ter bivanjem v stanovanjskih skupnostih bistveno povečajo kakovost življenja. Najbolje bi bilo sicer, če bi jim omogočili bivanje v domačem okolju. Bo deinstitucionalizacija teh centrov to omogočila? Bo končno vzpostavljen sistem za enake možnosti uporabnikom ne glede na to, v kateri center so vključeni? Kakšne so potrebe v praksi in kakšna je zakonodaja, v današnjem Studiu ob 17ih s Karmen Štrancar Rajevec.
Splošna stavka zaposlenih v elektrogospodarstvu se po mirnem začetku zapleta, saj so vodilni v Termoelektrarni Šoštanj zaposlenim že dvakrat preprečili izvedbo stavke oziroma načrtovano omejevanje proizvodnje. Je nezakonita sama stavka ali njeno preprečevanje, kaj sindikati v sicer dobro plačani panogi pravzaprav zahtevajo, ali je položaj v Holdingu Slovenske elektrarne mogoče rešiti drugače kot z odpuščanji in kako si odločevalci slovensko energetiko predstavljajo čez nekaj let – v današnji oddaji Studio ob 17-ih z voditeljico Erno Strniša.
Bi konec Agroinda pomenil tudi konec vinogradništva v Vipavski dolini? Večletnih težkih in negotovih razmer v Agroindu Vipava namreč tudi z vstopom ukrajinskega lastnika očitno ni konec. Dolgovi, blokirani računi in preostale nakopičene težave se zdaj kažejo v stavki zaposlenih, ki so zadnjo plačo – in še to samo delno – dobili decembra lani. Poleg tega so na sodišče vložili predlog za stečaj. Ta pa ne bi pomenil samo propada vipavske vinske kleti, ampak najbrž tudi vinogradništva v Vipavski dolini, kjer od te dejavnosti živi približno 300 vinogradnikov in njihovih družin. V današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljem Valterjem Pregljem.
Slovenija bo leta 2050 peta država po najstarejšem prebivalstvu na svetu, več kot polovica bo starejših od 65 let, kar je enkrat več kot danes. Tako kot so za Evropo demografske spremembe eden od najpomembnejših izzivov, tudi nas čakajo nujne prilagoditve, med drugimi pokojninska reforma. Število delovno aktivnih, ki polnijo pokojninsko blagajno, strmo upada. Kdaj torej reforma, s kakšnimi ukrepi, učinki in posledicami, kakšni so predlogi v danes predstavljeni Beli knjigi, v Studiu ob 17h.
Neveljaven email naslov