Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po petih letih smo dobili nove podatke o rezultatih četrtošolcev v bralni pismenosti v 57 izobraževalnih sistemih. Raziskava PIRLS je pokazala, da so naši četrtošolci leta 2021 po dosežkih močno padli – zabeležili smo tretji največji padec med vsemi državami. V oddaji iščemo razloge za to, ugotavljamo, kaj dela osnovnošolcem največje težave in kako so se v zadnjem desetletju spremenili naš način življenja, branja in iskanja informacij. Preverjamo vpliv družinskega okolja in socialno-ekonomskega položaja na bralno pismenost, pa tudi zakaj imajo boljše dosežke dekleta. Predvsem pa ponujamo rešitve za spodbujanje branja med mladimi in za izboljšanje bralne pismenosti nasploh. Ta je namreč osnova za vse druge pismenosti. Odgovore v torkovem Studiu ob 17.00 išče Špela Šebenik.
Gostje:
dr. Sonja Pečjak, profesorica na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, članica Nacionalnega sveta za bralno pismenost;
dr. Eva M. Klemenčič, nacionalna koordinatorka raziskave PIRLS pri Pedagoškem inštitutu;
Tanja Taštanoska, vodja sektorja za kakovost in analize v Uradu za razvoj in kakovost izobraževanja na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje;
mag. Marijana Kolenko, ravnateljica OŠ Lava.
4537 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Po petih letih smo dobili nove podatke o rezultatih četrtošolcev v bralni pismenosti v 57 izobraževalnih sistemih. Raziskava PIRLS je pokazala, da so naši četrtošolci leta 2021 po dosežkih močno padli – zabeležili smo tretji največji padec med vsemi državami. V oddaji iščemo razloge za to, ugotavljamo, kaj dela osnovnošolcem največje težave in kako so se v zadnjem desetletju spremenili naš način življenja, branja in iskanja informacij. Preverjamo vpliv družinskega okolja in socialno-ekonomskega položaja na bralno pismenost, pa tudi zakaj imajo boljše dosežke dekleta. Predvsem pa ponujamo rešitve za spodbujanje branja med mladimi in za izboljšanje bralne pismenosti nasploh. Ta je namreč osnova za vse druge pismenosti. Odgovore v torkovem Studiu ob 17.00 išče Špela Šebenik.
Gostje:
dr. Sonja Pečjak, profesorica na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, članica Nacionalnega sveta za bralno pismenost;
dr. Eva M. Klemenčič, nacionalna koordinatorka raziskave PIRLS pri Pedagoškem inštitutu;
Tanja Taštanoska, vodja sektorja za kakovost in analize v Uradu za razvoj in kakovost izobraževanja na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje;
mag. Marijana Kolenko, ravnateljica OŠ Lava.
Naša država sodi med območja z največjo pogostnostjo neviht v Evropi. Samo v kmetijstvu so neurja s točo v zadnjem desetletju povzročila za več kot 100 milijonov evrov škode. Zakaj nimamo urejene sistemske obrambe pred točo in kako lahko zmanjšamo tveganje pred uničevalnimi posledicami, da ne bomo zvonili po toči, bomo z gosti razmišljali v današnjem Studiu ob 17-ih. Voditeljica Katarina Klep Černejšek.
Še vedno odmeva tragična vest o smrti deklice zaradi nasilja v družini. Primerov je vse več. Kako je mogoče, da okolica, šole, zdravstvene službe, spregledajo nasilje? Kdo mora spregovoriti, ukrepati, kako prepoznati tudi prefinjene oblike nasilja in ne nazadnje, kakšna je naša zakonodaja, na primer zakon o preprečevanju nasilja – v današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljico Natašo Lang.
Brexit je Evropsko unijo postavil pred ključna, eksistencialna vprašanja. Potreba po reformi je stalnica izjav tako iz Bruslja, kot iz evropskih prestolnic. Napovedani britanski odhod je povedal vsaj to, da jih je treba uresničiti nemudoma, a kaj, ko so pogledi tako različni. Kdo bo oblikoval strategijo razvoja Unije? Jih bomo iskali skupaj ali pa jih bo podala peščica vodilnih držav Unije? To sta nakazala sestanka zunanjih ministrov šestih ustanovnih članic v Rimu in še voditeljev Nemčije, Francije, Italije in Evropskega sveta v Berlinu. Kakšne – če kakšne – strategije oblikuje Slovenija? Predsednik države Borut Pahor se želi pogovoriti le z dvema politikoma, s premierjem Mirom Cerarjem in vodjo opozicije Janezom Janšo. So časi kompromisov, sprejetih v širokih krogih, mimo? O tem v današnjem Studiu ob 17ih z voditeljem Andrejem Stoparjem in njegovimi gosti: dr. Zlatkom Šabičem, dr. Janezom Markešem in dr. Boštjanom Udovičem.
Slovenski filmski center nima vodstva, kar pomeni, da ne morejo izvrševati razpisov in sklepati pogodb; v skrajnem primeru pa bodo tudi zaposleni ostali brez plač. Kandidat, ki ga je predlagala stroka, namreč ni dobil podpore vlade. Na področju filma pa je vrsta odprtih vprašanj in izzivov, s katerimi srečujejo filmski ustvarjalci. Ključni izzivi so ukrepi za izboljšanje stanja in izoblikovanje vizije o tem, kako uspešne slovenske filme še bolj približati občinstvu doma in po svetu. O tem z voditeljem Urbanom Tarmanom in gosti v Studiu ob 17-ih.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Socialni partnerji so nekajkrat prekinili pogajanja, a tem lahko sledi le konflikt. Kako močan je socialni dialog med delodajalci, sindikati in vlado v Sloveniji ? Kateri so tisti zakoni, ki se ne smejo znajti na parlamentarni mizi brez soglasja socialnih partnerjev? Jih skrbijo njihovi interesi ali skušajo narediti čim več za posameznika? V današnji oddaji Studio ob 17-ih bomo govorili o pomenu socialnega dialoga na državni ravni, v podjetjih in med različnimi generacijami.
Mednarodna raziskava o spretnostih odraslih v 33-tih državah razkriva, da so odrasli pri nas v povprečju po pismenosti, znanju računanja in sposobnosti reševanja problemov v tehnološko razvitih okoljih pod povprečjem držav članic Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj. Kaj nam sporočajo ti dosežki odraslih? Kakšne ukrepe bodo na podlagi njih zasnovali pristojni? V Studiu ob 17-ih z voditeljico Natašo Lang in gosti.
Na obali je napovedan vihar. Civilna pobuda Vstala Primorska - vstani Slovenija pripravlja protest proti vladi in Slovenskemu državnemu holdingu. V ospredju je zgodba o zamenjavi nadzornikov v Luki Koper, v ozadju pa so načrti za graditev drugega železniškega tira med Divačo in Koprom. Predstavniki Luke Koper in države še vedno ne soočajo argumentov, pač pa enkrat eden, drugič drugi sporoči svojo plat zgodbe. Del zgodbe o Luki, povezan z drugim tirom, bomo osvetlili v Studiu ob 17-ih. Voditeljica Maja Derčar.
Španci so po pol leta že drugič volili poslance, potem ko političnim strankam po volitvah konec decembra lani ni uspelo sestaviti vlade. Španija še vedno občuti posledice gospodarske krize, zlasti z veliko brezposelnostjo, največje stranke bremenijo tudi korupcijske afere, žgoče vprašanje ostaja prihodnost Katalonije, ki si prizadeva za neodvisnost. Izidom volitev in razmeram v tej državi namenjamo tokratni Studio ob 17-ih.
Britanci so na zgodovinskem referendumu s tesno večino izglasovali izstop iz Evropske unije. Odločitev je zagotovo prelomna tako za Veliko Britanijo kot za samo Unijo in bo imela velike politične in gospodarske posledice. Izzid je pokazal, da je Združeno kraljestvo zelo razdeljeno tudi po posameznih regijah. Ker je Škotska s prepričljivo večino glasovala za obstanek, se bodo znova okrepile težnje za neodvisnost. Na Severnem Irskem pa se že pojavljajo zahteve po združitvi irskega otoka pod zastavo Republike Irske. O britanskem referendumu se bo Tomaž Gerden v Studiu ob 17h pogovarjal z nekdanjim slovenskim veleposlanikom v Londonu Iztokom Mirošičem, pravnim strokovnjakom dr. Matjažem Nahtigalom,analitikom Gospodarske zbornice Slovenije Bojanom Ivancem ter našima dopisnikoma iz Londona in Bruslja Nino Kojima in Matjažem Troštom.
Fotokopiranje učbenikov in delovnih zvezkov v šolah ne bo več zastonj. Šolsko ministrstvo bo zagotovilo pol milijona evrov za plačilo avtorskih pravic, ki jih bo Slovenska avtorska in založniška organizacija za pravice reproduciranja razdelila med približno 40 založnikov in 600 avtorjev. Da bi dogovor o tem začel veljati, ga mora podpisati najmanj polovica osnovnih šol. Avtorske pravice je vsekakor treba spoštovati, a dogovor o tem odpira kar nekaj vprašanj, na katera bomo skušali odgovoriti v Studiu ob 17-ih s strokovnjaki za avtorsko pravo, predstavniki ministrstva, avtorske in založniške organizacije ter šol.
Vse več je svaril pred posledicami morebitnega britanskega izstopa iz Evropske unije. Jutri bo dan D za Britance – bo tudi za Evropsko unijo in Slovenijo? Kako bi brexit vplival na slovensko gospodarstvo, na slovenske državljane, ki so že ali se odpravljajo živet, delat, študirat v Združeno kraljestvo? O tem v Studiu ob 17-ih z Nadio Petauer.
V Sloveniji je 87 detektivov , povezanih v detektivsko zbornico. Kakšen je njihov položaj, kdo lahko opravlja to dejavnost in kdo detektivska upravičenja, ali Ministrstvo za notranje zadeva res dopušča, da se detektivska upravičenja opravljajo brez ustreznih licenc? Kako poteka nadzor nad delom detektivov in tistih, ki s svojo dejavnostjo segajo na področje njihovega dela. Odgovore bomo iskali v Studiu ob sedemnajstih z Aljano Jocif.
Dan po drugem krogu delnih občinskih volitev v Italiji bomo v Studiu ob 17-ih namenili pozornost novim političnim razmeram pri sosedih, še posebej v Trstu. Voditeljica Mirjam Muženič in gostje iz vrst slovenske narodne skupnosti bodo govorili tudi o še vedno spornem združevanju občin v obmejni deželi in uspešnem prvem letu tržaškega knjižnega središča.
Kakšne so napovedi za domači turizem? Začetek leta je bil spodbuden, obeti za poletno sezono so odlični, govori se o presežkih in rekordih. Kako izkoristiti nazive, kot so preferenčna destinacija 2016, zelena prestolnica Evrope in peta najbolj zelena država na svetu? Lahko Slovenija postane ena od najbolj priljubljenih kongresnih lokacij? Koliko je tržno zanimiv turizem na podeželju? Je za žičničarje poletna sezona celo bolj dobičkonosna kot zimska? O turizmu v Sloveniji v Studiu ob 17ih na Prvem z voditeljico Tino Lamovšek.
Kakšno javno radiotelevizijo imamo in kakšno hočemo? O poslanstvu javnega servisa, o željah, zahtevah, trenutnih razmerah, možnostih, pritiskih in ovirah bodo v četrtkovem Studiu ob sedemnajstih govorili medijski strokovnjaki in najvišji predstavniki našega zavoda. RTV bo pred ogledalo postavila voditeljica oddaje Tatjana Pirc.
Bo socialdemokratska ministrica za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak danes uspešno prestala interpelacijo v parlamentu? Kolikšna je njena odgovornost za pomanjkljivo delo centrov za socialno delo in koliko gre pri tem za zlorabo nesrečnih družinskih tragedij za politične namene? V oddaji bomo spremljali tudi razpravo v državnem zboru, z gostoma v studiu pa bomo ocenili delo centrov za socialno delo in šibkost socialne države. Z voditeljico Natašo Lang.
Duhovite podaje, mojstrski prosti streli in dovršene obrambe nas prepričajo, da je nogomet najlepša športna igra. Toda za to bleščavo se skriva grda sodobna družbena patologija. Spopadi med nemškimi in ukrajinskimi navijači v Lillu ter med angleškimi in ruskimi v Marseillu so razkrili, da na tribunah brbota od agresivnega nacionalističnega šovinizma. V primerjavi z nekaj prejšnjimi prvenstvi je z nogometom povezanega sovraštva in pripravljenosti na nasilje precej več. Zakaj je tako? So se tako poslabšali politični odnosi med državami in narodi na stari celini ali gre za odraz socialno-ekonomskih razmer – odgovor iščemo v tokratnem Studiu ob 17-ih. Voditelj bo Goran Dekleva.
Se spominjate neljubega dogodka, ki se pripetil lanskega decembra na slalomski tekmi v Madonni di Campiglio, ko je tik za hrbtom smučarja Marcela Hirscherja strmoglavil brezpilotnik, ki je snemal tekmo. Brezpilotni letalniki danes niso več nobena novost. Uporabljajo se v vojaške namene, v medijski industriji, v kmetijstvu, uporabljajo jih posamezniki za raznorazne namene. Zaradi finančne dostopnosti jih je vedno več, vedno več je tudi incidentov povezanih z njimi in lahko bi rekli, da gre za tehnologijo, ki je po levi in desni prehitela pravno ureditev. O tem kdo, kdaj, kje in pod kakšnimi pravili sme uporabljati brezpilotne letalnike, smo govorili v Studiu ob 17h. Naši sogovorniki so bili: mag. Alojz Krapež iz sektorja za letalstvo Ministrstva za infrastrukturo, direktor Agencije za civilno letalstvo Rok Marolt, namestnik informacijske pooblaščenke mag. Andrej Tomšič, g. Janez Kotar iz Inštituta za razvoj brezpilotnih sistemov in dr. Vasja Badalič iz Inštituta za kriminologijo Pravne fakultete v Ljubljani.
Tokratni Studio ob 17h bo potekal v živo s Slovenske turistične borze na Čatežu. Kolikšna priložnost je domači turizem? Napovedi za poletno sezono vsebujejo presežke in rekorde. Kako izkoristiti nazive, kot so Preferenčna destinacija 2016, Zelena prestolnica Evrope in peta najbolj zelena država na svetu? Ima Slovenija vse potrebne danosti, da postane ena od najbolj priljubljenih kongresnih lokacij? Koliko tržno zanimiv je turizem na podeželju? Je za žičničarje poletna sezona celo bolj dobičkonosna kot zimska? V Studiu ob 17ih s turistične borze voditeljica Tina Lamovšek z gosti.
Neveljaven email naslov