Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po petih letih smo dobili nove podatke o rezultatih četrtošolcev v bralni pismenosti v 57 izobraževalnih sistemih. Raziskava PIRLS je pokazala, da so naši četrtošolci leta 2021 po dosežkih močno padli – zabeležili smo tretji največji padec med vsemi državami. V oddaji iščemo razloge za to, ugotavljamo, kaj dela osnovnošolcem največje težave in kako so se v zadnjem desetletju spremenili naš način življenja, branja in iskanja informacij. Preverjamo vpliv družinskega okolja in socialno-ekonomskega položaja na bralno pismenost, pa tudi zakaj imajo boljše dosežke dekleta. Predvsem pa ponujamo rešitve za spodbujanje branja med mladimi in za izboljšanje bralne pismenosti nasploh. Ta je namreč osnova za vse druge pismenosti. Odgovore v torkovem Studiu ob 17.00 išče Špela Šebenik.
Gostje:
dr. Sonja Pečjak, profesorica na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, članica Nacionalnega sveta za bralno pismenost;
dr. Eva M. Klemenčič, nacionalna koordinatorka raziskave PIRLS pri Pedagoškem inštitutu;
Tanja Taštanoska, vodja sektorja za kakovost in analize v Uradu za razvoj in kakovost izobraževanja na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje;
mag. Marijana Kolenko, ravnateljica OŠ Lava.
4537 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Po petih letih smo dobili nove podatke o rezultatih četrtošolcev v bralni pismenosti v 57 izobraževalnih sistemih. Raziskava PIRLS je pokazala, da so naši četrtošolci leta 2021 po dosežkih močno padli – zabeležili smo tretji največji padec med vsemi državami. V oddaji iščemo razloge za to, ugotavljamo, kaj dela osnovnošolcem največje težave in kako so se v zadnjem desetletju spremenili naš način življenja, branja in iskanja informacij. Preverjamo vpliv družinskega okolja in socialno-ekonomskega položaja na bralno pismenost, pa tudi zakaj imajo boljše dosežke dekleta. Predvsem pa ponujamo rešitve za spodbujanje branja med mladimi in za izboljšanje bralne pismenosti nasploh. Ta je namreč osnova za vse druge pismenosti. Odgovore v torkovem Studiu ob 17.00 išče Špela Šebenik.
Gostje:
dr. Sonja Pečjak, profesorica na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, članica Nacionalnega sveta za bralno pismenost;
dr. Eva M. Klemenčič, nacionalna koordinatorka raziskave PIRLS pri Pedagoškem inštitutu;
Tanja Taštanoska, vodja sektorja za kakovost in analize v Uradu za razvoj in kakovost izobraževanja na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje;
mag. Marijana Kolenko, ravnateljica OŠ Lava.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Skoraj ne mine mesec, da mediji ne bi poročali o umorih ali poskusih umorov žensk, ki so jih zagrešili njihovi nekdanji ali sedanji partnerji. Zadnji se je zgodil v Celju, ko je moški z nožem napadel prejšnjo partnerico; ta je na kraju dogodka umrla. Vsakič znova se sprašujemo: ali bi bilo tragični dogodek mogoče preprečiti? Kot kažejo različne raziskave, intimnopartnerski umori niso naključna kazniva dejanja, ki se zgodijo zaradi trenutnega izbruha besa, ampak gre po večini za napovedana dejanja, ki se praviloma zgodijo v že sicer nasilnih odnosih. Kljub nenehnemu opozarjanju javnosti na nevarnost nasilja v družini ob vsakem takem primeru ugotavljamo, da širša družba, pa tudi odgovorne ustanove, ob nasilju v družini ne ukrepajo dovolj odločno. V zadnjem času smo sicer priče odločnejši politiki proti nasilju, hkrati pa živimo v obdobju, ko je nasilja vse več. Statistika je nedvoumna. Vsaka peta ženska je žrtev nasilnega odnosa in vsak četrti otrok v Sloveniji je žrtev nasilja v družini. Kako preprečiti molk žrtev in brezbrižnost družbe? Kako doseči popolno netoleranco do nasilja? Kako vrniti žrtvam moč? Zakonodaja gre s predvidenimi spremembami v pravo smer, vprašanje pa je, koliko bo uspešna izvedba v praksi. O vsem tem bomo spregovorili v Studiu ob 17h. Naši sogovorniki bodo predsednica društva SOS telefon Maja Plaz, sociologinja dr. Jasna Podreka, raziskovalka s filozofske fakultete v Ljubljani, Martina Vuk z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, predstavnik uprave kriminalistične policije in varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer. Oddajo pripravlja Martina Černe.
Blejski Otok, spomenik državnega pomena, ki ga je lani obiskalo približno 200 tisoč turistov na leto, je pred začetkom glavne turistične sezone nedostopen. Triindvajset blejskih pletenj in župnijska ladjica Sinaj so zaradi zapleta še vedno na kopnem. Obiskovalci Bleda so razočarani, turistični delavci zaskrbljeni, občina pa čaka na uveljavitev novega odloka o plovnem režimu, ki naj bi vnesel več reda. O zapletu, protestu pletnarjev, o domnevnem nespoštovanju predpisov ter o posledicah zapleta za blejski turizem in promocijo slovenskega turizma nasploh bomo govorili v Studiu ob sedemnajstih. Z voditeljico Aljano Jocif.
Velika večina Evropejcev na svojih krožnikih ne želi gensko spremenjene hrane. Je strah pred nepredvidljivimi posledicami gojenja in uživanja GSO upravičen ali pretiran? Je genski inženiring rešilna ali pogubna tehnologija? Ameriška podjetja in del stroke pritiskajo na evropske zakonodajalce, naj popustijo pri strogi zakonodaji, ki varuje potrošnike pred tveganji in jim omogoča izbiro hrane. Je Evropa dvolična, ker hkrati za krmo živali uvaža tisoče ton gensko spremenjene soje? Bo vprašanje GSO v hrani res odločujoč dejavnik za sprejetje ali propad čezatlantskega prostotrgovinskega in investicijskega sporazuma med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo? O tem v Studiu ob 17-ih z voditeljico Jernejko Drolec.
Je bila odločitev velenjskega Centra za socialno delo, da napoti dečka v rejništvo, v njunem največjem interesu? Kdaj se center odloči, da bo odvzel otroka staršem in ga napotil v rejništvo? Kdaj jim odvzamejo otroka na hitro, brez slovesa v vrtcu, šoli? Ali lahko center odvzame otroka staršem, ki mu odrekajo šolanje, uradno zdravljenje in cepljenje? Na ta in še druga vprašanja, ki si jih javnost postavlja ob najnovejšem primeru otrok, ki ju je center odvzel starim staršem, bodo med drugimi odgovarjali predstavniki centrov za socialno delo in socialne inšpekcije. Voditeljica bo Nataša Lang.
Protipehotne mine in druga neeksplodirana ubojna sredstva še vedno predstavljajo veliko grožnjo po vsem svetu. Najnovejši konflikti grožnjo varnosti posameznika in širše družbe le še povečujejo, zato ima mednarodna skupnost veliko odgovornost, da stori več za uresničitev prepovedi min in odpravo njihovih posledic. Koliko lahko k pokonfliktni obnovi prispeva Slovenija in sklad za razminiranje ITF, ki uspešno deluje že 18 let? Več v Studiu ob 17h na Prvem – z voditeljico Sandro Brankovič.
Skrivanje premoženja v davčnih oazah, ki omogočajo popolno zaščito zasebnosti in anonimnost, je tudi del slovenske realnosti. Razkritje tako imenovanih panamskih papirjev, ki pričajo o ustanavljanju družb v Panami in na Angvili z namenom izogibanja davčnim organom, je rezultat sodelovanja in dela preiskovalnih novinarjev, vključenih v mednarodni konzorcij, ki so pred letom in pol obelodanili tudi početje Luksemburga. Kaj si lahko obetamo od zgodb iz panamskih papirjev? Bomo kdaj strli problem davčnih oaz? Kaj proti izogibanju davkom počnejo naši organi? Pa tudi, v katero smer se razvija preiskovalno novinarstvo. O tem z gosti v Studiu ob 17-ih. Voditeljica Maja Derčar.
Ker je ravno zdaj čas selitve žab in drugih dvoživk, naokrog spet hlačajo tudi medvedje, srnjad in druga divjad pa je tako ali tako kar naprej na cesti, se bomo v petkovem Studiu ob 17-tih spraševali, kaj – poleg dozdajšnjih ukrepov, torej ureditev prehodov, podhodov, nadhodov, postavitve varovalnih ograj ter fizičnega prenašanja živali čez prometnice – še lahko storimo za zmanjšanje njihove ogroženosti, saj jih ob vsaki selitvi veliko konča pod kolesi … Z voditeljem Markom Škrljem. Ob 17-ih na Prvem programu.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Kaj pooseblja Donald Trump, da ga Američani tako množično podpirajo? Zakaj smo se Slovenci nedavno tako množično poistovetili s Petrom Prevcem? Katere prijeme uporabljajo ideologi islamske države, da mlade ljudi prepričajo v ekstremizem? Res je, da težko primerjamo Prevca , Trumpa in idejne vodje islamske države, pa vendar je v vseh primerih na delu psihologija množic, ki se je posamezniki ne zavedamo. Sodobnost sicer prinaša povsem novo formiranje množic. Telefoni, mediji in internet so omogočili povezovanje veliko večjega števila ljudi v zelo kratkem času. Informacije se širijo z izjemno hitrostjo in živimo v času socialnih omrežij, ki jih do nedavnega nismo poznali. Kljub temu nas begajo fenomeni množic, ki slepo sledijo nerazumnim idejam. Ali je uspeh Donalda Trumpa v tem, da je ameriško politiko spremenil v resničnostni šov, sam pa predstavlja sanjsko življenje? Ali je iskanje smisla tisto, kar pripadnike islamskih skrajnežev – paradoksalno – peha v smrt? Katere so tiste sile v ljudeh, ki iz posameznikov ustvarjajo homogene množice? To je le nekaj vprašanj na katera bomo poskušali odgovoriti v Studiu Ob 17h. Naši sogovorniki bodo dr. Bogomil Ferfila iz Fakultete za družbene vede, Aljoša Bagola iz skupine Pristop, psiholog Iztok Žilavec in novinar ter raziskovalec sodobnih medijev Lenart J. Kučič. Oddajo pripravlja Martina Černe.
V ozadju aktualnega dogajanja, ki priteguje našo pozornost in čustva, med Evropsko komisijo in administracijo Združenih držav Amerike že slaba tri leta potekajo pogajanja o prosti trgovini in pospešitvi naložb. Sporazum naj bi bil podpisan do konca mandata ameriškega predsednika Baracka Obame, vsebuje pa ne samo znižanje velike večine carin, ampak celo vrsto odprave necarinskih omejitev. A pojavlja se strah, da se bo Evropa preveč odprla poceni ameriškim prehrambnim proizvodom in kemikalijam, strah pred vnosom nepoznanih gensko spremenjenih organizmov, strah pred izgubo delovnih mest na obeh straneh Atlantika in pred tem, da bodo korporacije zlahka tožile države. Nas je v resnici strah Združenih držav? O podlagi za pogajanja, strahu, mitih in koristih, povezanih s sporazumom, bomo govorili v Studiu ob 17-ih z voditeljico Majo Derčar.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vlada je vendarle končala agonijo Rudnika živega srebra Idrija v likvidaciji, ki je bil leto in pol prepuščen financiranju le iz sredstev od prodaje svojega lastnega premoženja. Rudnik je dobil del nujno potrebnih sredstev za vzdrževanje nezalitega dela jame, izvajanje monitoringa in plače zaposlenih. Zakaj je črpanje vode iz rovov pod Idrijo takó pomembno, kako je mogoče, da je za to po novem odgovorno ministrstvo za kulturo, in kakšni izzivi še čakajo državo v zvezi z reševanjem problematike idrijskega rudnika, boste izvedeli v današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljico Nino Brus.
Po napadu v evropski prestolnici se postavlja vrsta vprašanj – tudi o prihodnosti Unije, varnosti ter o tem, v katero smer se bo v novih razmerah spreminjala Evropa. O tem se bomo v Studiu ob 17h pogovarjali s predsednikom vlade Mirom Cerarjem. Načeli bomo seveda tudi druge aktualne teme – od arbitraže s Hrvaško do varčevalne politike vlade. Pogovor bo vodila Tanja Starič.
Nekaj pred osmo uro zjutraj sta na bruseljskem letališču Zaventem odjeknili dve eksploziji. O eksploziji poročajo tudi z bruseljske podzemne železnice. Tiskovne agencije za enkrat poročajo o skupno najmanj 27 žrtvah, a gre za neuradne podatke. Preiskovalci so na letališču v treh samomorilskih jopičih našli še večje količine neeksplodiranega razstreliva. Reuters, ki se sklicuje na belgijsko tiskovno agencijo poroča, da naj bi bilo pred eksplozijo slišati tudi več strelov in vpitje v arabščini. Napadi na podzemni železnici so se zgodili v bližini institucij Evropske unije. Zaradi dogodkov so v Belgiji razglasili najvišjo stopno teroristične ogroženosti. Zunanje ministrstvo Republike Slovenije je za enkrat prejelo informacijo, da je bil v eksplozijah poškodovan en slovenski državljan, do nadaljnjega tudi odsvetujejo vsa potovanja v Bruselj. Poglobljeno o današnjih dogodkih v Studiu ob 17h.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Evropska unija in Turčija poskušata doseči zahtevni dogovor o zajezitvi pretoka beguncev, na katerega letijo kritike o trgovanju s človeškimi življenji. Ob tem se Grčija spreminja v begunsko taborišče Evrope, zaprtje balkanske poti pa je povzročilo humanitarno katastrofo na makedonsko-grški meji. Kaj se dogaja z evropskimi vrednotami in zaščito človekovih pravic? Ali je globoko razdeljena Unija zmožna najti učinkovito in humano rešitev begunske krize v Studiu ob 17-ih s Sandro Brankovič.
3 tisoč ljudskih poslancev v veliki palači narodov v Pekingu je končalo letošnje zasedanja kitajske skupščine s sprejetjem novega petletnega načrta, ki predvideva povprečno 6,5-odstotno gospodarsko rast, in zatrjevanjem, da je druga gospodarska sila sveta v ¬zanesljivih rokah. Optimizem naj bi bil upravičen. Kitajska je sicer v težavah, ne pa tudi v krizi. Kaj pa politična strategija? Kitajska, ki jo Združene države Amerike in azijske sosede obtožujejo neupravičenih ozemeljskih apetitov v Južnokitajskem morju, nasprotno obtožuje ZDA, da kopičijo orožje v regiji. V Studiu ob 17ih z Rajko Pervanje.
Izkoriščanje delavcev z elementi suženjstva – govorimo o trgovini z ljudmi, sužnjelastniških odnosih, delu na črno – vse to se dogaja tudi pri nas, kjer naj bi veljala načela socialne države in enakopravnosti. Kako je mogoče, da je v Loški dolini, kjer smo priče eni od najnovejših nepravilnosti, trajalo kar 15 let, preden so pristojni začeli ukrepati? Kdo je zatajil, nadzorni organi, lokalna skupnost ali kdo tretji? Kje so bili tako dolgo sindikati in kaj, če sploh kaj, bi lahko naredili delavci?
Po grožnjah z ugrabitvami otrok v trgovinskih centrih pred nekaj leti zadnje čase odmevajo primeri pogrešanih mladostnikov. Policija je sicer zanikala možnosti, da bi šlo pri mariborskih najstnikih za trgovino s človeškimi organi, a ti dogodki odpirajo številna vprašanja. Zakaj mladi izginjajo, se to dogaja bolj pogosto kot v preteklosti? So žrtve kaznivih dejanj, drog, gre za nesreče, mogoče celo samomore? Kako v teh primerih deluje policija, ki ji starši in nevladne organizacije pogosto očitajo počasnost in prezahtevne postopke? Kaj je ključno za uspešno preiskavo, kaj ob vsem tem prestajajo starši? Odgovore bomo iskali v Studiu ob 17h z voditeljico Špelo Šebenik.
Neveljaven email naslov