Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Živimo v obdobju skrajno zaostrenih mednarodnih odnosov. V tem kontekstu ta hip največ medijske pozornosti zagotovo pripada Bližnjemu vzhodu, na naših pregovornih radarjih sta seveda še naprej tudi Ukrajina in Tajvan, le malokdo pa med nevralgične točke, na katerih se utegne odločiti geopolitična usoda sveta v 21. stoletju, prišteva območje Kavkaza. Pa vendar se v teh visokih, le stežka prehodnih gorah, ki ležijo med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom, med Evropo in Azijo torej, križajo pomembni strateški interesi Rusije, Turčije in Irana, območje pa je še kako zanimivo tudi za Američane, Indijce, Kitajce ter Evropsko unijo. In ker so odnosi med tamkajšnjimi etnično heterogenimi državami – Gruzijo, Azerbajdžanom in Armenijo – vsaj zapleteni, če že ne kratko malo sovražni, bi večje sile zaradi lastnih koristi na Kavkazu menda lahko brez večjih težav zakuhale novo vojno, katere pomen bi skoraj zagotovo presegal »samo« regionalni okvir.
Natanko v ta kontekst sodi tudi ravnanje Azerbajdžana, ki po nedavnem zmagovitem zaključku tri desetletja trajajoče vojne z etnično armensko skupnostjo iz Gorskega Karabaha – ti ljudje so v strahu za svoja gola življenja pred nekaj meseci zapustili domove svojih prednikov ter en masse pobegnili v Armenijo – zdaj kaže apetite po tem, da bi morda kar prekoračil mednarodno priznane meje Republike Armenije in se tako ozemeljsko neposredno povezal z Nahičevanom, svojo eksklavo, stisnjeno med Turčijo, Iran in jugo-zahod Armenije. Ali bo torej kavkaški sod sodnika že v kratkem razneslo? Kdo bi od tega utegnil imeti koristi? Pa tudi: kako se geopolitična prerivanja na Kavkazu vklapljajo v širšo sliko zagatnih mednarodnih odnosov?
To so vprašanja, ki so nas konec novembra zaposlovala v oddaji Intelekta in ki smo jo v poslušanje ponudili v tokratnem studiu ob 17-ih. Naši gostje pred mikrofonom so bili: politolog, predavatelj na Fakulteti za menedžment Univerze na Primorskem, dr. Primož Šterbenc, pa izvrstni poznavalec post-sovjetskega prostora, nekdanji Delov dopisnik iz Moskve, Branko Soban, ter zgodovinar, naš radijski kolega, novinar in urednik, dr. Tomaž Gerden.
4611 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Živimo v obdobju skrajno zaostrenih mednarodnih odnosov. V tem kontekstu ta hip največ medijske pozornosti zagotovo pripada Bližnjemu vzhodu, na naših pregovornih radarjih sta seveda še naprej tudi Ukrajina in Tajvan, le malokdo pa med nevralgične točke, na katerih se utegne odločiti geopolitična usoda sveta v 21. stoletju, prišteva območje Kavkaza. Pa vendar se v teh visokih, le stežka prehodnih gorah, ki ležijo med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom, med Evropo in Azijo torej, križajo pomembni strateški interesi Rusije, Turčije in Irana, območje pa je še kako zanimivo tudi za Američane, Indijce, Kitajce ter Evropsko unijo. In ker so odnosi med tamkajšnjimi etnično heterogenimi državami – Gruzijo, Azerbajdžanom in Armenijo – vsaj zapleteni, če že ne kratko malo sovražni, bi večje sile zaradi lastnih koristi na Kavkazu menda lahko brez večjih težav zakuhale novo vojno, katere pomen bi skoraj zagotovo presegal »samo« regionalni okvir.
Natanko v ta kontekst sodi tudi ravnanje Azerbajdžana, ki po nedavnem zmagovitem zaključku tri desetletja trajajoče vojne z etnično armensko skupnostjo iz Gorskega Karabaha – ti ljudje so v strahu za svoja gola življenja pred nekaj meseci zapustili domove svojih prednikov ter en masse pobegnili v Armenijo – zdaj kaže apetite po tem, da bi morda kar prekoračil mednarodno priznane meje Republike Armenije in se tako ozemeljsko neposredno povezal z Nahičevanom, svojo eksklavo, stisnjeno med Turčijo, Iran in jugo-zahod Armenije. Ali bo torej kavkaški sod sodnika že v kratkem razneslo? Kdo bi od tega utegnil imeti koristi? Pa tudi: kako se geopolitična prerivanja na Kavkazu vklapljajo v širšo sliko zagatnih mednarodnih odnosov?
To so vprašanja, ki so nas konec novembra zaposlovala v oddaji Intelekta in ki smo jo v poslušanje ponudili v tokratnem studiu ob 17-ih. Naši gostje pred mikrofonom so bili: politolog, predavatelj na Fakulteti za menedžment Univerze na Primorskem, dr. Primož Šterbenc, pa izvrstni poznavalec post-sovjetskega prostora, nekdanji Delov dopisnik iz Moskve, Branko Soban, ter zgodovinar, naš radijski kolega, novinar in urednik, dr. Tomaž Gerden.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Kakšno jo politično vrenje po enodnevnem premisleku po odločitvi da minister za obrambo Janko Veber ne more več opravljati funkcije, kako pomembna bo funkcija obrambnega ministra, in ne nazadnje gre za zadnji val privatizacije -kakšne so razsežnosti prodaje Telekoma in prerazporeditev gospodarskih in političnih moči.
Nepremičnine večjemu delu prebivalcev niso dostopne, vsaj ne takšne, ki bi bile primerne za bivanje, naša država pa je že pet let brez nacionalnega stanovanjskega programa, to je dokumenta, ki določa aktivno stanovanjsko politiko. Zdaj na ministrstvu za okolje in prostor pripravljajo nov program, ki bi veljal do leta 2025. V Studiu ob 17-ih bo voditeljica Maja Derčar s strokovnjaki pretresla nekaj najbolj odmevnih predlogov iz programa za spodbujanje najemništva in primernih bivanjskih razmer za ranljivejše skupine prebivalstva. Bomo v prihodnje lažje najemali in oddajali stanovanja po ugodni ceni?
Na ulicah starega mestnega jedra Škofje Loke po šestih letih znova uprizarjajo Škofjeloški pasijon. Predstava temelji na najstarejšem ohranjenem dramskem besedilu v slovenskem jeziku, ki ga je zapisal pater Lovrenc Marušič pred skoraj 300 leti. O pomenu te največje gledališke predstave na prostem, v kateri sodeluje kar tisoč prostovoljcev, v današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljico Aljano Jocif.
Državni zbor je pred veliko odgovornostjo. Danes bodo poslanke in poslanci odločali ali prepovedati razpis referenduma o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki izenačuje pravice istospolnih in raznospolnih parov. Prvič po spremembi referendumskih pravil v ustavi se poslanke in poslanci srečujejo s takšno situacijo. Doslej so odgovornost za razpis referenduma lahko iz državnega zbora preložili na ustavno sodišče. Po novem to ni več možno. Državni zbor mora sprejeti odločitev, na ustavno sodišče gredo lahko samo pobudniki referenduma. Zato tudi polno vprašanj. Na nekatera bomo skušali odgovoriti v Studiu ob 17-ih, v katerem bomo povzeli tudi nekaj poudarkov iz razprave na izredni seji. Voditeljica: Jolanda Lebar.
Kakšna je naša politika do alkohola, bomo omilili prepoved točenja alkohola na športnih prireditvah ali pa gre za “demagoško družbeno kriminalizacijo obiskovalca športnih prireditev«, kot pravi vodja poslancev Zavezništva AB. Stranka bo še ta teden v parlamentarni postopek vložila predlog novele zakona o omejevanju porabe alkohola, po katerem želi omiliti prepoved prodaje alkoholnih pijač na športnih prireditvah. S prodajo piva in vina si športni klubi obetajo dodaten zaslužek za svoje delovanje. Povezovanje športa in pitja alkohola bi bilo napačno sporočilo otrokom in mladim, saj morajo biti šport in športniki vzor zdravega življenjskega sloga, pa pravi strokovna javnost. V Studiu ob 17-tih bomo soočili obe plati z voditeljico Heleno Lovinčič.
Nekaj več kot 500 kmetij ima vsaj del ozemlja na prvem vodovarstvenem območju, kjer veljajo ostri pogoji kmetovanja. Kmetje sicer dobivajo odškodnine za izgubljene prihodke, a že nekaj časa glasno opozarjajo, da so te bistveno prenizke, danes pa se o tem pogovarjajo tudi s predstavniki kmetijskega in okoljskega ministrstva. Ali se bodo dogovorili za višje odškodnine ali za drugačno metodologijo izračuna? Kje vzeti denar? Kako je z zamenjavo zemljišč in zakaj se kmetje praktično ne odločajo za prodajo, ki jim je sicer na voljo? O teh in drugih povezanih vprašanjih bomo govorili v današnjem Studiu ob 17h z voditeljem Danijelom Poslekom.
Inšpekcija je v začetku meseca trboveljski cementarni prepovedala proizvodnjo, ker nimajo okoljevarstvenega dovoljenja. Lafarge je zato cementarno za nedoločen čas dal v mirovanje in bo reorganiziral družbo. To pomeni tudi odpuščanja. Kateri so vzroki za nastale razmere in zakaj se je tako hudo zapletlo prav pri pridobivanju okoljevarstvenega dovoljenja, v današnjem Studiu ob 17ih z voditeljico Karmen Štrancar Rajevec.
Po propadu Južnega toka se Evropa sprašuje, kje bo dobila potrebne količine plina. Ji bo uspel prehod na obnovljive vire energije? Vprašanje preskrbe z energijo in ob tem uresničevanja podnebnih ciljev postaja vse bolj pomembno za Evropsko unijo in vzpostavitev njenega notranjega energetskega trga. To je tudi tema tokratnega vrha Unije. Naloga je zapletena zaradi različnih interesov držav članic. Kje je v navzkrižju interesov Slovenija? O energetski uniji v tokratnem Studiu ob 17ih z voditeljico Sandro Brankovič Brecl.
Država bi morala v obdobju gospodarske rasti podpreti nastajanje novih, prodornih tako imenovanih start up ali zagonskih podjetij, ki razvijajo izdelke in storitve z visoko dodano vrednostjo. Taka podjetja ustanavljajo inovativni posamezniki in skupine ter so bolj prepoznavna in priznana v tujini kot doma. Zakaj naše poslovno okolje zavrača take pobude? Zakaj imajo zagonska podjetja težave s pridobivanjem sredstev za razvoj? O vsem tem v Studiu ob 17ih, v katerem bo voditelj Milan Trobič predstavil tudi delovanje pobude Start up Slovenija.
Izraelski volivci so včeraj volili na predčasnih parlamentarnih volitvah. V ospredju je bil boj med zdajšnjim premierom in vodjo desne stranke Likud Benjaminom Netanjahujem ter vodjo leve Sionistične unije Izakom Herzogom.V predvolilni kampanji je bilo največ pozornosti namenjene gospodarskim in socialnim temam; mirovni proces s Palestinci je bil povsem v ozadju. Kakšne spremembe se obetajo Izraelu? Je po volitvah več možnosti za oživitev mirovnega procesa? Več v današnjem Studiu ob 17-ih in voditelj Blaž Ermenc.
Evropska unija bo prvega aprila ukinila sistem mlečnih kvot. Nekatere države so se pripravile na to s povečanjem proizvodnje. Če pred tem ne bi bilo ruskega embarga, bi neomejena proizvodnja močno znižala odkupne cene mleka šele zdaj, tako pa so za četrtino upadle že doslej. Država je naše kmete slabo pripravila na zaostrene tržne razmere v prihodnje, predvsem pa ni poskrbela za tiste, ki se ukvarjajo s prirejo mleka na hribovskih območjih. Bo povezovanje v mlečno verigo ohranilo prirejo mleka v Sloveniji? O tem se bo Jernejka Drolec v Studiu ob 17-ih pogovarjala s poznavalci področja.
Kaj so pokazale včerajšnje občinske volitve, s katerimi se spreminja politični zemljevid avstrijske Koroške? Ena od pozitivnih sprememb je tudi in predvsem krepitev slovenskega samostojnega volilnega gibanja. O tem bomo podrobneje govorili v današnjem Studiu ob 17-ih. Voditelj Lojze Kos bo gostil nove slovenske župane in občinske odbornike.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Končuje se 11-dnevno letno zasedanje najvišjega državnega organa na Kitajskem, nacionalnega ljudskega kongresa. Na njem so med drugim znižali napoved gospodarske rasti za letos na približno 7 odstotkov in napovedali 10-odstotno zvišanje izdatkov za vojsko. Kongres je bil prvič v času, ko je ta država postala največje gospodarstvo na svetu in na tem mestu prehitela Združene države Amerike. Zgodovina uči, da je gospodarska moč tesno povezana s politično in vojaško, pa tudi, da je prevzem mesta najpomembnejše svetovne velesile pogosto spremljala vojna. V Studiu ob 17ih z voditeljico Rajko Pervanje.
V današnjem Studiu ob 17ih bomo ob vnovičnih primerih ošpic razpravljali o pomembnosti čim širšega zavarovanja prebivalstva s cepljenjem. Pa tudi o razlogih, zakaj se povečuje število tistih, ki cepljenju nasprotujejo oziroma se zavzemajo za svobodno odločanje o cepljenju. Govorili bomo o učinkovitosti cepiv, njihovih stranskih učinkih, pa tudi o tem, zakaj lahko zbolijo tudi tisti, ki se cepijo. V zadnjem desetletju smo bili do leta 2009 brez ošpic, lani in letos so se spet pojavile. Naša država, ki jo ves čas obkroža kar nekaj obsežnih žarišč ošpic (na primer Nemčija, Italija in BiH), je zelo ranljiva. O cepljenju s strokovnjaki in voditeljico Heleno Lovinčič.
Katera podjetja bi država obdržala in katera prodala? Vladni predlog Strategije upravljanja kapitalskih naložb države je v javni razpravi. Gre za drugi dokument iz minulih nekaj let, na podlagi katerega bi prvič v samostojni državi strateško uredili premoženje, ki je še ostalo v rokah države oziroma njenih državljanov. O tem, kaj prinaša strategija in kako izboljšati korporativno upravljanje v državnih družbah, z voditeljico Simeono Rogelj v današnjem Studiu ob 17-ih.
Učinkovitost, kakovost in neodvisnost pravosodja so ključni dejavniki za spodbujanje naložb in gospodarsko rast. Kje je tu slovensko pravosodje? Statistika je sicer ugodna. Lani so sodišča rešila toliko zadev kot še nikoli dotlej. A nekaj zelo odmevnih je »padlo« na vrhovnem sodišču. Kdo je odgovoren za to? Tožilci? Sodniki? Kje je in kam plove slovensko pravosodje? Na vprašanja voditeljice Jolande Lebar bodo odgovarjali: pravosodni minister Goran Klemenčič, predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša in generalni državni tožilec Zvonko Fišer.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Na Univerzi v Mariboru bodo v torek volili novega rektorja. Kandidatov je pet, v Studiu ob 17-ih bodo soočili svoja mnenja o nekaterih žgočih problemih visokega šolstva: predlogu novega visokošolskega zakona, financiranju univerz in njihovi avtonomiji, povečevanju prekarnih oblik dela, akademski odličnosti ter prednostih in slabostih bolonjske reforme. Voditeljica bo Brigita Mohorič.
Neveljaven email naslov