Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Živimo v obdobju skrajno zaostrenih mednarodnih odnosov. V tem kontekstu ta hip največ medijske pozornosti zagotovo pripada Bližnjemu vzhodu, na naših pregovornih radarjih sta seveda še naprej tudi Ukrajina in Tajvan, le malokdo pa med nevralgične točke, na katerih se utegne odločiti geopolitična usoda sveta v 21. stoletju, prišteva območje Kavkaza. Pa vendar se v teh visokih, le stežka prehodnih gorah, ki ležijo med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom, med Evropo in Azijo torej, križajo pomembni strateški interesi Rusije, Turčije in Irana, območje pa je še kako zanimivo tudi za Američane, Indijce, Kitajce ter Evropsko unijo. In ker so odnosi med tamkajšnjimi etnično heterogenimi državami – Gruzijo, Azerbajdžanom in Armenijo – vsaj zapleteni, če že ne kratko malo sovražni, bi večje sile zaradi lastnih koristi na Kavkazu menda lahko brez večjih težav zakuhale novo vojno, katere pomen bi skoraj zagotovo presegal »samo« regionalni okvir.
Natanko v ta kontekst sodi tudi ravnanje Azerbajdžana, ki po nedavnem zmagovitem zaključku tri desetletja trajajoče vojne z etnično armensko skupnostjo iz Gorskega Karabaha – ti ljudje so v strahu za svoja gola življenja pred nekaj meseci zapustili domove svojih prednikov ter en masse pobegnili v Armenijo – zdaj kaže apetite po tem, da bi morda kar prekoračil mednarodno priznane meje Republike Armenije in se tako ozemeljsko neposredno povezal z Nahičevanom, svojo eksklavo, stisnjeno med Turčijo, Iran in jugo-zahod Armenije. Ali bo torej kavkaški sod sodnika že v kratkem razneslo? Kdo bi od tega utegnil imeti koristi? Pa tudi: kako se geopolitična prerivanja na Kavkazu vklapljajo v širšo sliko zagatnih mednarodnih odnosov?
To so vprašanja, ki so nas konec novembra zaposlovala v oddaji Intelekta in ki smo jo v poslušanje ponudili v tokratnem studiu ob 17-ih. Naši gostje pred mikrofonom so bili: politolog, predavatelj na Fakulteti za menedžment Univerze na Primorskem, dr. Primož Šterbenc, pa izvrstni poznavalec post-sovjetskega prostora, nekdanji Delov dopisnik iz Moskve, Branko Soban, ter zgodovinar, naš radijski kolega, novinar in urednik, dr. Tomaž Gerden.
4611 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Živimo v obdobju skrajno zaostrenih mednarodnih odnosov. V tem kontekstu ta hip največ medijske pozornosti zagotovo pripada Bližnjemu vzhodu, na naših pregovornih radarjih sta seveda še naprej tudi Ukrajina in Tajvan, le malokdo pa med nevralgične točke, na katerih se utegne odločiti geopolitična usoda sveta v 21. stoletju, prišteva območje Kavkaza. Pa vendar se v teh visokih, le stežka prehodnih gorah, ki ležijo med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom, med Evropo in Azijo torej, križajo pomembni strateški interesi Rusije, Turčije in Irana, območje pa je še kako zanimivo tudi za Američane, Indijce, Kitajce ter Evropsko unijo. In ker so odnosi med tamkajšnjimi etnično heterogenimi državami – Gruzijo, Azerbajdžanom in Armenijo – vsaj zapleteni, če že ne kratko malo sovražni, bi večje sile zaradi lastnih koristi na Kavkazu menda lahko brez večjih težav zakuhale novo vojno, katere pomen bi skoraj zagotovo presegal »samo« regionalni okvir.
Natanko v ta kontekst sodi tudi ravnanje Azerbajdžana, ki po nedavnem zmagovitem zaključku tri desetletja trajajoče vojne z etnično armensko skupnostjo iz Gorskega Karabaha – ti ljudje so v strahu za svoja gola življenja pred nekaj meseci zapustili domove svojih prednikov ter en masse pobegnili v Armenijo – zdaj kaže apetite po tem, da bi morda kar prekoračil mednarodno priznane meje Republike Armenije in se tako ozemeljsko neposredno povezal z Nahičevanom, svojo eksklavo, stisnjeno med Turčijo, Iran in jugo-zahod Armenije. Ali bo torej kavkaški sod sodnika že v kratkem razneslo? Kdo bi od tega utegnil imeti koristi? Pa tudi: kako se geopolitična prerivanja na Kavkazu vklapljajo v širšo sliko zagatnih mednarodnih odnosov?
To so vprašanja, ki so nas konec novembra zaposlovala v oddaji Intelekta in ki smo jo v poslušanje ponudili v tokratnem studiu ob 17-ih. Naši gostje pred mikrofonom so bili: politolog, predavatelj na Fakulteti za menedžment Univerze na Primorskem, dr. Primož Šterbenc, pa izvrstni poznavalec post-sovjetskega prostora, nekdanji Delov dopisnik iz Moskve, Branko Soban, ter zgodovinar, naš radijski kolega, novinar in urednik, dr. Tomaž Gerden.
Mednarodnemu dnevu boja proti korupciji se vsako leto pridruži tudi Slovenija, sicer ena od redkih držav, kjer sta integriteta in poštenost uzakonjeni. A kaj ko je že nekakšna folklora, da se zakoni pri nas ne spoštujejo, o poštenosti in integriteti pa govorimo le takrat, ko ostanemo brez vsak svojih zvez in poznanstev. O tem, kdaj bomo opustili sorazmerno ničelno toleranco, v Studiu ob 17ih z voditeljem Robertom Škrjancem.
Kaj bi za Slovenijo pomenilo, če ne bo plinovoda Južni tok, ki bi k nam pripeljal ruski plin tako, da bi trasa obšla Ukrajino? Bi bila okrnjena oskrba Slovenije s plinom? Kakšen je krizni načrt za primer prekinitve dobave in katere so alternativne poti za uvoz tega energenta? Pred jutrišnjim sestankom ministrov za energetiko v Bruslju se bomo vprašali tudi to, ali lahko pričakujemo drugačne rešitve glede plinovoda. V Studiu ob 17h z Erno Strniša.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vlada je od javnih uslužbencev pričakovala za 127 milijonov evrov dodatnih znižanj stroškov dela, saj v nasprotnem ne bi bilo mogoče zmanjšati primanjkljaja. Zdaj je privolila v 30 milijonov evrov , to pa je zgolj petina prvotnih pričakovanj. Kako bo nadomestila 100-milijonski izpad – bo zvišala davke, oklestila naložbe? Ali se je ob tem upravičeno zanašati na gospodarsko okrevanje? Ali sploh lahko znižamo primanjkljaj pod tri odstotke bruto domačega proizvoda? O tem z gosti v današnji oddaji Studio ob 17-ih voditeljica Zdenka Bakalar.
Novi varčevalni ukrepi bodo vplivali tudi na delovanje 212-ih slovenskih občin. Nekatere predloge je resorno ministrstvo zaradi upora že umaknilo, a nekaj možnosti za varčevanje je prav gotovo tudi v lokalni samoupravi. Kaj predlaga ministrstvo in kaj občine? Kje se lahko oklestijo finančna sredstva, kaj je z ukrepi debirokratizacije in koliko je vnovič aktualna zamisel o povezovanju občin na regionalni ravni? O tem in drugih podobnih vprašanjih v današnjem Studiu ob 17-ih in voditelj Danijel Poslek.
Ob svetovnem dnevu AIDS-a ugotavljamo, da cilj zaustavitve širjenja virusa HIV do prihodnjega leta ne bo dosežen. Število okuženih po svetu, v Evropi in pri nas narašča kljub preventivnim programom in ozaveščanju o nevarnosti. Kako zaustaviti širjenje okužbe, ki se še vedno prepogosto razvije v smrtno bolezen? O tem v Studiu ob 17h z voditeljico Eniso Brizani.
Jubilejni knjižni sejem, ki prinaša vrsto privlačnih novosti, je odprt še dva dneva, v Studiu ob 17-ih pa bomo spregovorili o prevajanju slovenske literature, o njenem preboju na tuje trge, o črpanju sredstev na razpisih Evropske unije in o marsičem, kar doma, na slovenskih tleh, ovira preboj in s tem stabilnejši položaj ustvarjalcev, prevajalcev in založnikov. Z voditeljico Simono Kopinšek.
Slovenska smučišča, na katerih težko pričakujejo sneg in začetek zimske sezone, so v velikih finančnih težavah. Kljub primežu bančnih obveznosti upravljavci ostajajo optimisti. Z manjšimi posodobitvami in povezovanji ter iskanjem smučarjev na novih trgih iščejo nove prihodke. Bi lahko občine, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja, tudi z lastniškimi vstopi pomagale pri reševanju razmer? Bo država vendarle našla sistemsko rešitev ali pa se bo tudi zaradi prepuščenosti samim sebi število zaprtih domačih smučišč še povečalo. Odgovore bomo iskali v Studiu ob sedemnajstih z voditeljico Aljano Jocif.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Potem ko je po stečaju Športnega centra Pohorje kazalo, da bodo žičniške naprave na Pohorju to zimsko sezono obstale, so Štajerci tik pred zdajci našli rešitev. Škarje in platno turistične zimske ponudbe prevzemata občinsko javno podjetje Marprom, ki bo upravljalo žičniški del, in družba Terme Maribor, ki je prevzela hotelski del propadlega Športnega centra Pohorje. O tem, kako bodo rezali smučarsko pogačo te sezone na Pohorju, s čigavim denarjem in za kolikšno ceno ter kaj bodo imeli od nje turistični ponudniki, predvsem pa obiskovalci, podrobneje v današnjem Studiu ob 17-ih. Voditeljica bo Katarina Klep-Černejšek.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Predlog o uvedbi trošarin na sladke brezalkoholne pijače je vzbudil na eni strani veliko odobravanje splošne javnosti, na drugi pa izrazito nasprotovanje industrije. Posebno mlada generacija zaužije ogromne količine sladkih pijač in s tem pretirano količino sladkorja, ki povzroča debelost, sladkorno bolezen in s tem povezane še druge zdravstvene težave. Kako poguben je lahko takšen davek za industrijo brezalkoholnih pijač, kam bodo usmerili tako pobrani denar in ali bomo s tem res odpravili debelost mladostnikov? O vsem tem v S17 z voditeljico Jernejko Drolec.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
3 leta po smrti dolgoletnega libijskega diktatorja Moamerja el Gadafija in razglasitvi demokracije se Libijci namesto z razvojem demokratičnih ustanov in cvetočim naftnim poslovanjem ukvarjajo z razpadanjem države, vladavino oboroženih milic in grožnjo islamističnih skrajnežev. Kaj je šlo narobe? Kateri interesi se križajo v Libiji? In kako nestabilnost v tej severnoafriški državi vpliva na celotno regijo? Več o aktualnih dogodkih v Libiji in njeni okolici v današnjem Studiu ob 17-ih.
Slovenijo je letos prizadelo več poplav, lani vročinski val. Kaj se dogaja z vremenom? So to že škodljive posledice podnebnih sprememb? Slovenija je zaradi svojih zemljepisnih danosti zelo ranljiva in ji skrajni vremenski pojavi povzročajo veliko škode. Po drugi strani pa bistveno premalo vlagamo v ukrepe, ki bi ublažili njihove učinke. V preteklosti smo podcenjevali učinke podnebnih sprememb, ki se verjetno kažejo prav v neobičajnih vremenskih vzorcih.V današnjem studiu ob 17ih z Tomažem Gerdenom.
Reforma študentskega dela je vnovič predmet pogajanj med vlado in Študentsko organizacijo. Po novem bodo dijaki in študenti od svojega neto zaslužka plačevali prispevek za pokojninsko zavarovanje, cena njihovega dela na uro ne bo smela biti nižja od štirih evrov in pol bruto in imeli bodo javno priznane delovne izkušnje. Te rešitve podpirata obe strani; razhajata pa se pri vprašanju, v kolikšni meri obdavčiti študentsko delo, da bo še naprej konkurenčno drugim oblikam dela ali da ne bo še naprej odžiralo rednih zaposlitev mladim. O vsem tem v današnjem Studiu ob 17-ih z Natašo Lang.
Včasih smo imeli poplave na 10 let, potem vsako leto, zdaj se soočamo z več nesrečami na leto. Poplave so sicer normalne za kraško območje, toda te dni se težave stopnjujejo in pojavili so se tudi številni kraški izviri. Kakšne so poplave na Krasu in kaj lahko pričakujemo v prihodnje? Je krivo preobilno deževje, neočiščeni vodotoki ali preprosto dejstvo, da voda nima več kam, saj v pretirani urbanizaciji ne puščamo prostih poplavnih površin? Bo po poplavah ostala onesnažena zemlja, morda celo podtalnica? O poplavni varnosti v tokratnem studiu ob 17-ih z voditeljico Alenko Terlep.
Neveljaven email naslov