Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Živimo v obdobju skrajno zaostrenih mednarodnih odnosov. V tem kontekstu ta hip največ medijske pozornosti zagotovo pripada Bližnjemu vzhodu, na naših pregovornih radarjih sta seveda še naprej tudi Ukrajina in Tajvan, le malokdo pa med nevralgične točke, na katerih se utegne odločiti geopolitična usoda sveta v 21. stoletju, prišteva območje Kavkaza. Pa vendar se v teh visokih, le stežka prehodnih gorah, ki ležijo med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom, med Evropo in Azijo torej, križajo pomembni strateški interesi Rusije, Turčije in Irana, območje pa je še kako zanimivo tudi za Američane, Indijce, Kitajce ter Evropsko unijo. In ker so odnosi med tamkajšnjimi etnično heterogenimi državami – Gruzijo, Azerbajdžanom in Armenijo – vsaj zapleteni, če že ne kratko malo sovražni, bi večje sile zaradi lastnih koristi na Kavkazu menda lahko brez večjih težav zakuhale novo vojno, katere pomen bi skoraj zagotovo presegal »samo« regionalni okvir.
Natanko v ta kontekst sodi tudi ravnanje Azerbajdžana, ki po nedavnem zmagovitem zaključku tri desetletja trajajoče vojne z etnično armensko skupnostjo iz Gorskega Karabaha – ti ljudje so v strahu za svoja gola življenja pred nekaj meseci zapustili domove svojih prednikov ter en masse pobegnili v Armenijo – zdaj kaže apetite po tem, da bi morda kar prekoračil mednarodno priznane meje Republike Armenije in se tako ozemeljsko neposredno povezal z Nahičevanom, svojo eksklavo, stisnjeno med Turčijo, Iran in jugo-zahod Armenije. Ali bo torej kavkaški sod sodnika že v kratkem razneslo? Kdo bi od tega utegnil imeti koristi? Pa tudi: kako se geopolitična prerivanja na Kavkazu vklapljajo v širšo sliko zagatnih mednarodnih odnosov?
To so vprašanja, ki so nas konec novembra zaposlovala v oddaji Intelekta in ki smo jo v poslušanje ponudili v tokratnem studiu ob 17-ih. Naši gostje pred mikrofonom so bili: politolog, predavatelj na Fakulteti za menedžment Univerze na Primorskem, dr. Primož Šterbenc, pa izvrstni poznavalec post-sovjetskega prostora, nekdanji Delov dopisnik iz Moskve, Branko Soban, ter zgodovinar, naš radijski kolega, novinar in urednik, dr. Tomaž Gerden.
4611 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Živimo v obdobju skrajno zaostrenih mednarodnih odnosov. V tem kontekstu ta hip največ medijske pozornosti zagotovo pripada Bližnjemu vzhodu, na naših pregovornih radarjih sta seveda še naprej tudi Ukrajina in Tajvan, le malokdo pa med nevralgične točke, na katerih se utegne odločiti geopolitična usoda sveta v 21. stoletju, prišteva območje Kavkaza. Pa vendar se v teh visokih, le stežka prehodnih gorah, ki ležijo med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom, med Evropo in Azijo torej, križajo pomembni strateški interesi Rusije, Turčije in Irana, območje pa je še kako zanimivo tudi za Američane, Indijce, Kitajce ter Evropsko unijo. In ker so odnosi med tamkajšnjimi etnično heterogenimi državami – Gruzijo, Azerbajdžanom in Armenijo – vsaj zapleteni, če že ne kratko malo sovražni, bi večje sile zaradi lastnih koristi na Kavkazu menda lahko brez večjih težav zakuhale novo vojno, katere pomen bi skoraj zagotovo presegal »samo« regionalni okvir.
Natanko v ta kontekst sodi tudi ravnanje Azerbajdžana, ki po nedavnem zmagovitem zaključku tri desetletja trajajoče vojne z etnično armensko skupnostjo iz Gorskega Karabaha – ti ljudje so v strahu za svoja gola življenja pred nekaj meseci zapustili domove svojih prednikov ter en masse pobegnili v Armenijo – zdaj kaže apetite po tem, da bi morda kar prekoračil mednarodno priznane meje Republike Armenije in se tako ozemeljsko neposredno povezal z Nahičevanom, svojo eksklavo, stisnjeno med Turčijo, Iran in jugo-zahod Armenije. Ali bo torej kavkaški sod sodnika že v kratkem razneslo? Kdo bi od tega utegnil imeti koristi? Pa tudi: kako se geopolitična prerivanja na Kavkazu vklapljajo v širšo sliko zagatnih mednarodnih odnosov?
To so vprašanja, ki so nas konec novembra zaposlovala v oddaji Intelekta in ki smo jo v poslušanje ponudili v tokratnem studiu ob 17-ih. Naši gostje pred mikrofonom so bili: politolog, predavatelj na Fakulteti za menedžment Univerze na Primorskem, dr. Primož Šterbenc, pa izvrstni poznavalec post-sovjetskega prostora, nekdanji Delov dopisnik iz Moskve, Branko Soban, ter zgodovinar, naš radijski kolega, novinar in urednik, dr. Tomaž Gerden.
Medtem ko osnovnošolci uživajo na zasluženih poletnih počitnicah, med učitelji, pedagogi in uslužbenci ministrstva za izobraževanje, znanost in šport te dni poteka precej živahna polemika o nadaljnji usodi šest let starega projekta, po katerem naj bi se učenci sedmega, osmega in devetega razreda osnovne šole obvezno učili dva tuja jezika, ne le enega. Učitelji zatrjujejo, da so bili rezultati uvajanja drugega tujega jezika nadvse spodbudni in da Slovenija tako svojim najmlajšim ponuja pomembno prednost pred vrstniki iz drugih evropskih držav. Na ministrstvu pa odgovarjajo, da so bili učenci močno preobremenjeni, zato velja v prihodnje učenje drugega tujega jezika ponujati le kot neobvezno, izbirno vsebino. Nasprotujoče si poglede na usodo osnovnošolske jezikovne politike bomo slišali v današnjem Studiu ob 17ih. Oddajo pripravlja Goran Dekleva.
V osebnem stečaju je vse več vplivnih posameznikov, ki so se zaradi nečednih poslov, davčnih nepravilnosti, propadlih naložb in osebnih poroštev znašli do vratu v dolgovih. Številni od njih so uradno brez premoženja, a še naprej živijo razkošno. Institut osebnega stečaja naj bi bil namenjen nesrečnim - a poštenim - dolžnikom. Gre v resnici za takšne primere ali pa bolj za one druge, ki se z razglasitvijo osebnega stečaja skušajo izogniti dolgovom? O tem bomo govorili v Studiu ob 17-ih z voditeljico Jolando Lebar.
V Sloveniji kar 85 odstotkov mladih do 29-ega leta živi pri starših, s čimer smo se zavihteli v sam vrh Evropske unije in prehiteli celo Italijo. Tako je pokazalo nedavno poročilo Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer, ki med drugim razkriva, da je kar polovica mladih odraslih Evropejcev prisiljena živeti doma. O vzrokih in posledicah takšnega položaja mladih se bo v Studiu ob 17h pogovarjala Martina Černe z gosti.
Turizem je med najbolj donosnimi in uspešnimi panogami slovenskega gospodarstva. Rast števila turistov je bila minuli dve leti celo rekordna, kar kaže na to, da smo zelo zanimivi za tuje trge. A poleg vsega pozitivnega se slovenska turistična panoga spopada tudi z izgubo ter neuresničenimi cilji in zavezami iz strategije razvoja. Nič kaj spodbuden za naše Primorje ni niti začetek poletja, saj že opažajo kar nekajodstotno zmanjšanje števila gostov. O našem turizmu, kako močno in kje vse stavimo nanj, v tokratnem Studiu ob 17-ih na Prvem programu Radia Slovenija z voditeljico Liano Buršič.
Kljub pozivom mednarodne skupnosti k premirju se nadaljuje in še zaostruje konflikt med Izraelom in palestinskim gibanjem Hamas. Največje žrtve spopadov so tudi tokrat civilisti z območja Gaze. Lahko tokratno merjenje sil sploh spremeni razmerje moči med stranema? Ali sploh še kdo verjame v razrešitev dolgoletnega konflikta? In kako so dramatične spremembe na Bližnjem vzhodu vplivale na odnose med Izraelom in Palestinci? Več v današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljem Blažem Ermencem.
Kljub pozivom mednarodne skupnosti k premirju se nadaljuje in še zaostruje konflikt med Izraelom in palestinskim gibanjem Hamas. Največje žrtve spopadov so tudi tokrat civilisti z območja Gaze. Lahko tokratno merjenje sil sploh spremeni razmerje moči med stranema? Ali sploh še kdo verjame v rešitev dolgoletnega konflikta? In kako so dramatične spremembe v bližnjevzhodni regiji vplivale na odnose med Izraelom in Palestinci?
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
V Studiu ob 17-ih smo pred nedeljskimi volitvami v državni zbor za danes pripravili sklepno soočenje predstavnikov vseh strank, tako parlamentarnih kot neparlamentarnih. Zanimalo nas bo predvsem, kakšna bo 12-ta slovenska vlada, kako bo ob vseh predvolilnih obljubah sploh lahko finančno reševala državo, v luči zadnjih dogodkov pa tudi vprašanje pravne države. Kdaj kritika postane pritisk? V današnjem soočenju na Radiu Slovenija z voditeljema Niko Benedik in Tomažem Celestino, tokrat tudi s sliko na spletnem portalu RTV Slovenija.
Dež je prekinil žetev pšenice v Pomurju. Prav neugodno vreme pred letošnjo žetvijo pa je zakrivilo slabšo kakovost zlatega zrnja. Prvorazrednega bo namreč zgolj za vzorec, vendar je letošnja letina količinsko boljša od prejšnjih. Nejevoljo tako pridelovalcev kot kupcev znova povzročajo odkupne cene, ki že četrto leto zapored padajo, mi pa jemo vse dražji kruh. Zakaj se lahko trgovci smejejo, ko se kmetje in mlinarji, pa tudi peki ob vsaki žetvi kregajo? Iz katere moke bomo pekli kruh v časih, ko nam ga vse bolj očitno »reže« sosednja Hrvaška? Kakšna je sploh vloga slovenskih pri- in predelovalcev na trgu? Na ta in druga vprašanja bodo v današnjem Studiu ob 17-ih odgovarjali sogovorniki, ki jih bo v našem murskosoboškem dopisništvu gostila Lidija Kosi.
Ali v pravni državi lahko odloča ulica? Si politiki lahko privoščijo nespoštovanje sodnih odločb, nepriznavanje neodvisnosti in nepristranskosti sodišč? Do katere mere je sodišče lahko v resnici neodvisno in nepristransko? Kako pomembna je hitrost sodnega odločanja? Kaj pa kakovost? Kako na delo sodišča lahko vpliva dejstvo, da se pred sodiščem vsak dan zbirajo ljudje, prižigajo sveče, skandirajo, pozivajo? O vsem tem, tudi dopustnosti pritiskov na sodstvo, v Studiu ob 17ih z voditeljico Jolando Lebar.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
V Studiu ob 17-ih smo za danes pripravili soočenje predstavnikov vseh novih političnih strank pred volitvami v državni zbor 13-ega julija. Vprašali jih bomo med drugim, kaj prodati in česa ne, da bo država pridobila nujen denar; čigave plače razbremeniti, če sploh; ali smo že na točki, ko je varčevanje postalo nedostojno, in v kakšni družbi živimo. V današnjem soočenju na Radiu Slovenija z voditeljema Niko Benedik in Tomažem Celestino.
Evropska unija na vodilne položaje dobiva nove, a že znane obraze. Predsednik Evropskega parlamenta bo, kot kaže, tudi v prihodnjih dveh letih in pol Martin Schulz. Precej bolj oster je bil boj za predsednika Evropske komisije. Nazadnje je to vendarle postal Jean-Claude Juncker. Unijo v prihodnjih tednih čaka oblikovanje ekipe komisarjev, nato pa tudi menjave na drugih vodilnih mestih. Ob tem pa se še vedno spopada z gospodarsko in socialno krizo v nekaterih članicah ter oboroženim spopadom na vzhodni meji. O vsem tem v Studiu ob 17ih z voditeljico Špelo Novak.
V Studiu ob 17-ih vam bomo danes pripravili prvo soočenje predstavnikov parlamentarnih strank pred volitvami v državni zbor 13-ega julija. Spraševali jih bomo, kako vidijo Slovenijo kot socialno državo, kakšno zdravstvo, šolstvo in javni sektor nam lahko obljubijo in seveda kako. V današnjem Soočenju na Radiu Slovenija z voditeljicama Heleno Lovinčič in Alenko Terlep!
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Neveljaven email naslov