Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Živimo v obdobju skrajno zaostrenih mednarodnih odnosov. V tem kontekstu ta hip največ medijske pozornosti zagotovo pripada Bližnjemu vzhodu, na naših pregovornih radarjih sta seveda še naprej tudi Ukrajina in Tajvan, le malokdo pa med nevralgične točke, na katerih se utegne odločiti geopolitična usoda sveta v 21. stoletju, prišteva območje Kavkaza. Pa vendar se v teh visokih, le stežka prehodnih gorah, ki ležijo med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom, med Evropo in Azijo torej, križajo pomembni strateški interesi Rusije, Turčije in Irana, območje pa je še kako zanimivo tudi za Američane, Indijce, Kitajce ter Evropsko unijo. In ker so odnosi med tamkajšnjimi etnično heterogenimi državami – Gruzijo, Azerbajdžanom in Armenijo – vsaj zapleteni, če že ne kratko malo sovražni, bi večje sile zaradi lastnih koristi na Kavkazu menda lahko brez večjih težav zakuhale novo vojno, katere pomen bi skoraj zagotovo presegal »samo« regionalni okvir.
Natanko v ta kontekst sodi tudi ravnanje Azerbajdžana, ki po nedavnem zmagovitem zaključku tri desetletja trajajoče vojne z etnično armensko skupnostjo iz Gorskega Karabaha – ti ljudje so v strahu za svoja gola življenja pred nekaj meseci zapustili domove svojih prednikov ter en masse pobegnili v Armenijo – zdaj kaže apetite po tem, da bi morda kar prekoračil mednarodno priznane meje Republike Armenije in se tako ozemeljsko neposredno povezal z Nahičevanom, svojo eksklavo, stisnjeno med Turčijo, Iran in jugo-zahod Armenije. Ali bo torej kavkaški sod sodnika že v kratkem razneslo? Kdo bi od tega utegnil imeti koristi? Pa tudi: kako se geopolitična prerivanja na Kavkazu vklapljajo v širšo sliko zagatnih mednarodnih odnosov?
To so vprašanja, ki so nas konec novembra zaposlovala v oddaji Intelekta in ki smo jo v poslušanje ponudili v tokratnem studiu ob 17-ih. Naši gostje pred mikrofonom so bili: politolog, predavatelj na Fakulteti za menedžment Univerze na Primorskem, dr. Primož Šterbenc, pa izvrstni poznavalec post-sovjetskega prostora, nekdanji Delov dopisnik iz Moskve, Branko Soban, ter zgodovinar, naš radijski kolega, novinar in urednik, dr. Tomaž Gerden.
4611 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Živimo v obdobju skrajno zaostrenih mednarodnih odnosov. V tem kontekstu ta hip največ medijske pozornosti zagotovo pripada Bližnjemu vzhodu, na naših pregovornih radarjih sta seveda še naprej tudi Ukrajina in Tajvan, le malokdo pa med nevralgične točke, na katerih se utegne odločiti geopolitična usoda sveta v 21. stoletju, prišteva območje Kavkaza. Pa vendar se v teh visokih, le stežka prehodnih gorah, ki ležijo med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom, med Evropo in Azijo torej, križajo pomembni strateški interesi Rusije, Turčije in Irana, območje pa je še kako zanimivo tudi za Američane, Indijce, Kitajce ter Evropsko unijo. In ker so odnosi med tamkajšnjimi etnično heterogenimi državami – Gruzijo, Azerbajdžanom in Armenijo – vsaj zapleteni, če že ne kratko malo sovražni, bi večje sile zaradi lastnih koristi na Kavkazu menda lahko brez večjih težav zakuhale novo vojno, katere pomen bi skoraj zagotovo presegal »samo« regionalni okvir.
Natanko v ta kontekst sodi tudi ravnanje Azerbajdžana, ki po nedavnem zmagovitem zaključku tri desetletja trajajoče vojne z etnično armensko skupnostjo iz Gorskega Karabaha – ti ljudje so v strahu za svoja gola življenja pred nekaj meseci zapustili domove svojih prednikov ter en masse pobegnili v Armenijo – zdaj kaže apetite po tem, da bi morda kar prekoračil mednarodno priznane meje Republike Armenije in se tako ozemeljsko neposredno povezal z Nahičevanom, svojo eksklavo, stisnjeno med Turčijo, Iran in jugo-zahod Armenije. Ali bo torej kavkaški sod sodnika že v kratkem razneslo? Kdo bi od tega utegnil imeti koristi? Pa tudi: kako se geopolitična prerivanja na Kavkazu vklapljajo v širšo sliko zagatnih mednarodnih odnosov?
To so vprašanja, ki so nas konec novembra zaposlovala v oddaji Intelekta in ki smo jo v poslušanje ponudili v tokratnem studiu ob 17-ih. Naši gostje pred mikrofonom so bili: politolog, predavatelj na Fakulteti za menedžment Univerze na Primorskem, dr. Primož Šterbenc, pa izvrstni poznavalec post-sovjetskega prostora, nekdanji Delov dopisnik iz Moskve, Branko Soban, ter zgodovinar, naš radijski kolega, novinar in urednik, dr. Tomaž Gerden.
Slovenija že vrsto let izgublja gospodarsko konkurenčnost. Med krivci najdemo vodstva podjetij, zlasti tistih v državni lasti, v katerih svoje interese uveljavlja politika. Obstajajo tudi izjeme, država jih nagrajuje s priznanji za poslovno odličnost. V Evropi po modelih odličnosti deluje približno 30 tisoč organizacij. Zakaj ne bi slovenska vlada podjetij v državni lasti prisilila ali vsaj spodbudila k uporabi načel kakovosti in odličnosti? Začeti bi morala pri Slovenskem državnem holdingu. O upravljanju državnih podjetij, njihovem prestrukturiranju in doseganju višje ravni poslovanja bomo govorili v Studiu ob 17-ih. Voditeljica Maja Derčar.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Kritiki Evropske unije trdijo, da članice nimajo več polne suverenosti na številnih področjih. Naše sosede, ki jo najmanj poznamo, Madžarske, ni niti med velikimi niti med starimi članicami. A politika Viktorja Orbana ne kaže na to, da bi madžarskega premiera domnevno pomanjkanje suverenosti pretirano oviralo. Nasprotno, številne poteze so videti prav sporne, Unija pa kot da je brez moči. Kako razumeti sodobno Madžarsko? O tem v Studiu ob 17h z Andrejem Stoparjem na prvem programu.
Med letoma 2008 in 2012 se je v Sloveniji stopnja tveganja revščine otrok povečala za 15 odstotkov, to pomeni, da je v tem obdobju pod prag revščine zdrsnilo še 7 tisoč otrok. Kako preprečiti negativne trende, kako otrokom zagotoviti kakovostno življenje in kako bodo na podobo revščine vplivali dodatni varčevalni ukrepi v državi? O tem in še drugih vprašanjih, povezanih s tem, v današnjem studiu ob 17h.
Reformacija je Slovencem prinesla prvo knjigo in knjižni jezik, v osnovi pa predstavlja gibanje za prenovo Cerkve, ki ga je v začetku 16. stoletja sprožil Martin Luter. Letos še posebej odmeva 450. obletnica izida Cerkovne ordninge Primoža Trubarja ter 430. obletnica Dalmatinovega prevoda celotnega Svetega pisma. O pomenu protestantizma za slovensko narodno identiteto bo beseda tekla tudi v današnjem Studio ob 17-ih.
Presežki hrane so velika težava razvitega sveta, ki zavrže kar tretjino proizvedene hrane, to je skoraj 1,3 milijarde ton. V Sloveniji po grobih ocenah zavržemo vsako leto 82 kilogramov hrane na prebivalca, kar je občutno preveč. Srednjeročni cilj EU je zmanjšati količino zavržene hrane na 1/3 dozdajšnjih zavržkov, Slovenija pa cilja na nacionalni ravni še nima. O tem, koliko se s to težavo ukvarjajo država in podjetja ter kako lahko s pametnimi nakupi količino zavržene hrane zmanjšamo posamezniki, v Studiu ob 17-ih z voditeljico Jernejko Drolec.
Nedavne poplave so znova povzročile velikansko škodo na javnih in zasebnih stavbah, na infrastrukturnih objektih ter na obdelovalnih in drugih površinah. V današnjem Studiu ob 17-ih bomo zato govorili o vzrokih in posledicah poplav na infrastrukturnih objektih, o odpravi škode in o strategiji poplavne varnosti. Oddajo pripravlja Milan Trobič. Vabljeni k poslušanju.
V tednu, ko šolarji uživajo v krompirjevih počitnicah in morda skupaj s starši polnijo turistične zmogljivosti doma in v tujini, je slovenski turizem tema, ki ne dopušča počitniške lahkotnosti. Turistični delavci že nekaj let opozarjajo, da je panoga kljub rekordnim obiskom v izgubi. Letos je številnim zaslužek odneslo nestanovitno vreme, vse več pa je tudi opozoril o neustrezni promociji naše dežele, o prenizkih turističnih taksah pa tudi o slovenskih hotelih, ki pogrešajo prave lastnike in evropsko storitveno raven, saj za njo zaostajajo za več 10 let. Ali je tarnanje nad poletno sezono res upravičeno, so domači hoteli res v tako slabi kondiciji in ali se nam obeta nov model turističnih taks? O tem med drugim v tokratnem Studiu ob 17-ih na Prvem programu Radia Slovenija.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Pred vrati je najbolj množična tekaška prireditev pri nas: Ljubljanski maraton. Teče vsako leto več odraslih Slovencev. Kaj pa otroci in mladostniki? Ponudba raznolikih športnih dejavnosti zanje je sicer ogromna, na drugi strani pa vzbujajo skrbi podatki o pešajočih gibalnih sposobnostih naših zanamcev. Kateri so razlogi za to in kako mladostnike navdušiti za zdravo življenje - o tem v današnjem Studiu ob 17h z Uršulo Majcen.
Evropska unija in Združene države Amerike želijo ustvariti največje prostotrgovinsko območje na svetu z več kot milijardo porabnikov. Trgovinski sporazum s kratico TTIP bo prinesel koristi na obeh straneh Atlantika - tako zagovornik. Kritiki oziroma nasprotniki pa svarijo pred krepitvijo moči velikih korporacij ter znižanjem okoljskih, zdravstvenih in socialnih standardov v Evropi. Pogajanja so težavna, saj so v ozadju vplivne interesne skupine na obeh straneh. Več v Studiu ob 17h z voditeljico Sandro Brankovič Brecl.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Neveljaven email naslov