Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Živimo v obdobju skrajno zaostrenih mednarodnih odnosov. V tem kontekstu ta hip največ medijske pozornosti zagotovo pripada Bližnjemu vzhodu, na naših pregovornih radarjih sta seveda še naprej tudi Ukrajina in Tajvan, le malokdo pa med nevralgične točke, na katerih se utegne odločiti geopolitična usoda sveta v 21. stoletju, prišteva območje Kavkaza. Pa vendar se v teh visokih, le stežka prehodnih gorah, ki ležijo med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom, med Evropo in Azijo torej, križajo pomembni strateški interesi Rusije, Turčije in Irana, območje pa je še kako zanimivo tudi za Američane, Indijce, Kitajce ter Evropsko unijo. In ker so odnosi med tamkajšnjimi etnično heterogenimi državami – Gruzijo, Azerbajdžanom in Armenijo – vsaj zapleteni, če že ne kratko malo sovražni, bi večje sile zaradi lastnih koristi na Kavkazu menda lahko brez večjih težav zakuhale novo vojno, katere pomen bi skoraj zagotovo presegal »samo« regionalni okvir.
Natanko v ta kontekst sodi tudi ravnanje Azerbajdžana, ki po nedavnem zmagovitem zaključku tri desetletja trajajoče vojne z etnično armensko skupnostjo iz Gorskega Karabaha – ti ljudje so v strahu za svoja gola življenja pred nekaj meseci zapustili domove svojih prednikov ter en masse pobegnili v Armenijo – zdaj kaže apetite po tem, da bi morda kar prekoračil mednarodno priznane meje Republike Armenije in se tako ozemeljsko neposredno povezal z Nahičevanom, svojo eksklavo, stisnjeno med Turčijo, Iran in jugo-zahod Armenije. Ali bo torej kavkaški sod sodnika že v kratkem razneslo? Kdo bi od tega utegnil imeti koristi? Pa tudi: kako se geopolitična prerivanja na Kavkazu vklapljajo v širšo sliko zagatnih mednarodnih odnosov?
To so vprašanja, ki so nas konec novembra zaposlovala v oddaji Intelekta in ki smo jo v poslušanje ponudili v tokratnem studiu ob 17-ih. Naši gostje pred mikrofonom so bili: politolog, predavatelj na Fakulteti za menedžment Univerze na Primorskem, dr. Primož Šterbenc, pa izvrstni poznavalec post-sovjetskega prostora, nekdanji Delov dopisnik iz Moskve, Branko Soban, ter zgodovinar, naš radijski kolega, novinar in urednik, dr. Tomaž Gerden.
4611 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Živimo v obdobju skrajno zaostrenih mednarodnih odnosov. V tem kontekstu ta hip največ medijske pozornosti zagotovo pripada Bližnjemu vzhodu, na naših pregovornih radarjih sta seveda še naprej tudi Ukrajina in Tajvan, le malokdo pa med nevralgične točke, na katerih se utegne odločiti geopolitična usoda sveta v 21. stoletju, prišteva območje Kavkaza. Pa vendar se v teh visokih, le stežka prehodnih gorah, ki ležijo med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom, med Evropo in Azijo torej, križajo pomembni strateški interesi Rusije, Turčije in Irana, območje pa je še kako zanimivo tudi za Američane, Indijce, Kitajce ter Evropsko unijo. In ker so odnosi med tamkajšnjimi etnično heterogenimi državami – Gruzijo, Azerbajdžanom in Armenijo – vsaj zapleteni, če že ne kratko malo sovražni, bi večje sile zaradi lastnih koristi na Kavkazu menda lahko brez večjih težav zakuhale novo vojno, katere pomen bi skoraj zagotovo presegal »samo« regionalni okvir.
Natanko v ta kontekst sodi tudi ravnanje Azerbajdžana, ki po nedavnem zmagovitem zaključku tri desetletja trajajoče vojne z etnično armensko skupnostjo iz Gorskega Karabaha – ti ljudje so v strahu za svoja gola življenja pred nekaj meseci zapustili domove svojih prednikov ter en masse pobegnili v Armenijo – zdaj kaže apetite po tem, da bi morda kar prekoračil mednarodno priznane meje Republike Armenije in se tako ozemeljsko neposredno povezal z Nahičevanom, svojo eksklavo, stisnjeno med Turčijo, Iran in jugo-zahod Armenije. Ali bo torej kavkaški sod sodnika že v kratkem razneslo? Kdo bi od tega utegnil imeti koristi? Pa tudi: kako se geopolitična prerivanja na Kavkazu vklapljajo v širšo sliko zagatnih mednarodnih odnosov?
To so vprašanja, ki so nas konec novembra zaposlovala v oddaji Intelekta in ki smo jo v poslušanje ponudili v tokratnem studiu ob 17-ih. Naši gostje pred mikrofonom so bili: politolog, predavatelj na Fakulteti za menedžment Univerze na Primorskem, dr. Primož Šterbenc, pa izvrstni poznavalec post-sovjetskega prostora, nekdanji Delov dopisnik iz Moskve, Branko Soban, ter zgodovinar, naš radijski kolega, novinar in urednik, dr. Tomaž Gerden.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Ustava v vsebinskem smislu obstaja že odkar obstaja država. Kot poseben pravni in politični dokument pa je ustava značilnost novejših držav. Veljavna slovenska ustava je prva in do zdaj edina ustava samostojne slovenske države. Njen nastanek in sprejem je tesno povezan s slovensko osamosvojitvijo in utemeljuje našo državnost. Vendar ustava ni nedotakljiva in statična materija, ustavnopravni razvoj poteka tako skozi neposredne spremembe členov ustave, in morda še bolj z interpretacijami in odločitvami ustavnega sodišča. Kako je ustava v dobrih dveh desetletjih samostojnosti izpolnila svojo pravno, socialno, gospodarsko in ekološko funkcijo? Smo Slovenci ponotranjili temeljna ustavna načela? Ali naš ustavnopravni okvir omogoča preboj iz krize? O tem v Studiu ob 17h na Dan slovenske državnosti.
Islamski skrajneži iz skupine ISIL so v minulih dveh tednih zavzeli velik del Iraka in se močno približali njihovemu končnemu cilju, Bagdadu. Iraška vojska v sunitskem delu države je razpadla, oblasti v Bagdadu pa še vedno iščejo pravi odgovor za zaustavitev skrajnežev, ki so se jim medtem pridružili številni nezadovoljni suniti. Irak razpada na tri dele. Kako se je vse to lahko zgodilo? In kako tamkajšnje razmere vplivajo na konflikt v sosednji Siriji in na celotno bližnjevzhodno regijo? Več o razmerah v Iraku v današnjem Studiu ob 17-ih.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Polovica slovenskih podjetij, približno 10 do 13 tisoč, jih je prezadolženih, od teh kar četrtina ekstremno zadolženih. In za krepkejšo gospodarsko rast je ta podjetja, ki predstavljajo približno tretjino celotne dodane vrednosti, izvoza in delovnih mest, nujno razdolžiti ter se hkrati osredotočiti na rast njihovih zdravih jeder. Kako to storiti, do kod sega vloga bank pri tem ter kolikšna je odgovornost uprav in lastnikov za finančno in poslovno prestrukturiranje, v današnji oddaji Studio ob 17h z gosti in voditeljico Urško Jereb Brankovič .
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Pomurje, ki ga promovirajo kot regijo poslovnih priložnosti, je v minulih petih letih izgubilo več kot 4 tisoč delovnih mest, po vnovičnem stečaju tekstilno-oblačilnega podjetja Mura bo spet brez zaposlitve vsak peti aktivni Prekmurec ali Prlek. Čeprav se je v omenjenem obdobju število tujih naložb v Pomurju zvišalo kar za 90 odstotkov, je dela, zlasti pa zaslužka za ljudi premalo. Številni zato romajo s trebuhom za kruhom čez mejo, nekateri pa po pomoč na center za socialno delo ali k humanitarnim organizacijam. Kakšna je socialno-ekonomska slika Pomurja in kakšna bi lahko bila - o tem v današnjem Studiu ob 17-ih iz našega dopisništva v Murski Soboti z Lidijo Kosi.
Konec junija se izteče še en podaljšan rok, v katerem naj bi Agrokor od bank končno kupil 53-odstotni delež v Mercatorju. Bo vlada do konca le opazovala to prodajo ali bo zavzela kakšno stališče do vprašanja, ali je ta prodaja res smiselna za slovensko gospodarstvo? Je za Mercator vendarle še kakšna druga možnost? Bi lahko banke, ki smo jih davkoplačevalci dokapitalizirali z milijardami evrov, svoje deleže namesto Agrokorju prodale kupcem in zaposlenim? Bi bila potrošniško-delavska kooperativa boljša za razvoj Mercatorja, kot da ga prodamo Hrvatom? O tem se bomo danes pogovarjali v Studiu ob 17-ih. Voditeljica bo Simeona Rogelj.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Neveljaven email naslov