Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Živimo v obdobju skrajno zaostrenih mednarodnih odnosov. V tem kontekstu ta hip največ medijske pozornosti zagotovo pripada Bližnjemu vzhodu, na naših pregovornih radarjih sta seveda še naprej tudi Ukrajina in Tajvan, le malokdo pa med nevralgične točke, na katerih se utegne odločiti geopolitična usoda sveta v 21. stoletju, prišteva območje Kavkaza. Pa vendar se v teh visokih, le stežka prehodnih gorah, ki ležijo med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom, med Evropo in Azijo torej, križajo pomembni strateški interesi Rusije, Turčije in Irana, območje pa je še kako zanimivo tudi za Američane, Indijce, Kitajce ter Evropsko unijo. In ker so odnosi med tamkajšnjimi etnično heterogenimi državami – Gruzijo, Azerbajdžanom in Armenijo – vsaj zapleteni, če že ne kratko malo sovražni, bi večje sile zaradi lastnih koristi na Kavkazu menda lahko brez večjih težav zakuhale novo vojno, katere pomen bi skoraj zagotovo presegal »samo« regionalni okvir.
Natanko v ta kontekst sodi tudi ravnanje Azerbajdžana, ki po nedavnem zmagovitem zaključku tri desetletja trajajoče vojne z etnično armensko skupnostjo iz Gorskega Karabaha – ti ljudje so v strahu za svoja gola življenja pred nekaj meseci zapustili domove svojih prednikov ter en masse pobegnili v Armenijo – zdaj kaže apetite po tem, da bi morda kar prekoračil mednarodno priznane meje Republike Armenije in se tako ozemeljsko neposredno povezal z Nahičevanom, svojo eksklavo, stisnjeno med Turčijo, Iran in jugo-zahod Armenije. Ali bo torej kavkaški sod sodnika že v kratkem razneslo? Kdo bi od tega utegnil imeti koristi? Pa tudi: kako se geopolitična prerivanja na Kavkazu vklapljajo v širšo sliko zagatnih mednarodnih odnosov?
To so vprašanja, ki so nas konec novembra zaposlovala v oddaji Intelekta in ki smo jo v poslušanje ponudili v tokratnem studiu ob 17-ih. Naši gostje pred mikrofonom so bili: politolog, predavatelj na Fakulteti za menedžment Univerze na Primorskem, dr. Primož Šterbenc, pa izvrstni poznavalec post-sovjetskega prostora, nekdanji Delov dopisnik iz Moskve, Branko Soban, ter zgodovinar, naš radijski kolega, novinar in urednik, dr. Tomaž Gerden.
4611 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Živimo v obdobju skrajno zaostrenih mednarodnih odnosov. V tem kontekstu ta hip največ medijske pozornosti zagotovo pripada Bližnjemu vzhodu, na naših pregovornih radarjih sta seveda še naprej tudi Ukrajina in Tajvan, le malokdo pa med nevralgične točke, na katerih se utegne odločiti geopolitična usoda sveta v 21. stoletju, prišteva območje Kavkaza. Pa vendar se v teh visokih, le stežka prehodnih gorah, ki ležijo med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom, med Evropo in Azijo torej, križajo pomembni strateški interesi Rusije, Turčije in Irana, območje pa je še kako zanimivo tudi za Američane, Indijce, Kitajce ter Evropsko unijo. In ker so odnosi med tamkajšnjimi etnično heterogenimi državami – Gruzijo, Azerbajdžanom in Armenijo – vsaj zapleteni, če že ne kratko malo sovražni, bi večje sile zaradi lastnih koristi na Kavkazu menda lahko brez večjih težav zakuhale novo vojno, katere pomen bi skoraj zagotovo presegal »samo« regionalni okvir.
Natanko v ta kontekst sodi tudi ravnanje Azerbajdžana, ki po nedavnem zmagovitem zaključku tri desetletja trajajoče vojne z etnično armensko skupnostjo iz Gorskega Karabaha – ti ljudje so v strahu za svoja gola življenja pred nekaj meseci zapustili domove svojih prednikov ter en masse pobegnili v Armenijo – zdaj kaže apetite po tem, da bi morda kar prekoračil mednarodno priznane meje Republike Armenije in se tako ozemeljsko neposredno povezal z Nahičevanom, svojo eksklavo, stisnjeno med Turčijo, Iran in jugo-zahod Armenije. Ali bo torej kavkaški sod sodnika že v kratkem razneslo? Kdo bi od tega utegnil imeti koristi? Pa tudi: kako se geopolitična prerivanja na Kavkazu vklapljajo v širšo sliko zagatnih mednarodnih odnosov?
To so vprašanja, ki so nas konec novembra zaposlovala v oddaji Intelekta in ki smo jo v poslušanje ponudili v tokratnem studiu ob 17-ih. Naši gostje pred mikrofonom so bili: politolog, predavatelj na Fakulteti za menedžment Univerze na Primorskem, dr. Primož Šterbenc, pa izvrstni poznavalec post-sovjetskega prostora, nekdanji Delov dopisnik iz Moskve, Branko Soban, ter zgodovinar, naš radijski kolega, novinar in urednik, dr. Tomaž Gerden.
Kazensko preganjanje novinarjev narašča. V Društvu novinarjev opozarjajo, da to ni le ogrožanje novinarske svobode, temeljev demokracije … … poudarja predsednik društva Matija Stepišnik. Kako se lahko novinarji uprejo tem pritiskom in kako verodostojno je danes novinarstvo, v tokratnem Studiu ob 17- tih z voditeljico Nataša Lang.
Pred drugim krogom volitev, ko bo v nedeljo dobila župane še četrtina občin, je snubljenje volilnih upravičencev na vrhuncu. V današnjem Studiu ob 17-ih pripravljamo soočenje v treh mestnih občinah. Pomerili se bodo kandidati za župane Kranja, Murske Sobote in Nove Gorice.
Bodo včerajšnje volitve v Bosni in Hercegovini, na katerih je nastopilo kar 65 političnih strank, prinesle spremembe in se bo končalo poglabljanje brezna med narodi in entitetami? Bosna in Hercegovina ima zaradi daytonskega mirovnega sporazuma verjetno najbolj zapleten politični sistem v Evropi. Širša politična srenja pa ob volitvah vsakič upa, da bodo na oblast prišli politiki, ki jim bo več do vstopa države v Evropsko unijo kot do ozkih nacionalističnih interesov. A zdi se, da je evropski vlak za nekaj časa odpeljal in da so mogoči drugačni scenariji. O tem bomo govorili v studiu ob 17-ih, ki ga bo vodil Marjan Vešligaj …
V današnjem Studiu ob 17-ih bomo govorili o skorajda dramatični zgodbi izbire komisarke, ki veliko pove tudi o notranje-političnih razprtijah v Sloveniji in o prvih večjih preizkušnjah v koaliciji. Komu neuspeh slovenske kandidatke najbolj škodi? Bratuškova bi imela v Evropski komisiji pomemben resor in podpredsedniški položaj. Ali bo to mesto dobil tudi novi slovenski kandidat oziroma kandidatka? Bo Evropska komisija ob vseh zapletih lahko začela delovati v začetku novembra? O tem v Studiu ob 17-ih z voditeljico Špelo Novak.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Prvi krog lokalnih volitev, šestih po vrsti, je za nami. Katere občine že imajo nove župane, v katerih izmed 212-ih občin je zmaga presenečenje, kateri kandidati bodo prepričevali volivce še slaba dva tedna, kje župani zaradi sestave mestnih svetov ne bodo imeli lahkega dela? Naši dopisniki vas bodo o vseh novostih obvestili v Studiu ob 17-ih.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
V današnjem predvolilnem soočenju se bodo pomerili kandidati za župana mesta Ljubljane. Bo med 12-imi kandidati spet najboljši aktualni župan, nad katerim je breme ovadb in obtožnic? Kaj ponujajo županski kandidati? POSNETEK NER 024 Soočenje kandidatov za župana Ljubljane v današnjem Studiu ob 17ih z voditeljem Marjanom Vešligajem.
V današnjem Studiu ob sedemnajstih bomo gostili predstavnike štirih opozicijskih strank. Med drugim bomo skušali izvedeti, kako zelo mavrična opozicija vidi začetek delovanja nove vlade, koliko bo pripravljena pomagati pri izzivih prihodnosti, pa tudi, ali je sodelovanje z vlado kot tudi medsebojno usklajevanje v opoziciji sploh mogoče. O aktualnih političnih vprašanjih z opozicijo in voditeljem Tomažem Celestino
V današnjem Studiu ob 17ih se bodo med seboj pomerili županski kandidati MARIBORA
V današnjem soočenju županskih kandidatov občine Koper se bo med seboj pomerilo vseh 9 kandidatov. Koprčani gredo sicer zaradi ankaranske zgodbe na volitve že po treh letih od zadnjih volitev, volivcev pa je manj, saj bodo v Ankaranu prvič volili svoje vodstvo. Soočenje kandidatov za župana občine Koper v današnjem Studiu ob 17-ih.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Medtem ko iz držav, ki beležijo okrevanje, prihajajo svarila o vnovičnem pregrevanju nepremičninskega trga, je ta lansko leto v Sloveniji dosegel že drugo dno, ki se razteza tudi v letošnje leto. Cene nepremičnin še naprej upadajo in očitno je nastopil čas pogostejših nakupov, predvsem rabljenih stanovanjskih nepremičnin. Ob klavrni ponudbi povsem novo zgrajenih in cenovno dostopnih stanovanj pa je na trg prišla soseska Brdo, projekt republiškega stanovanjskega sklada. Kakšno je zanimanje za nakup, kakšna so pričakovanja prodajalcev in kupcev na nepremičninskem trgu, kakšna je ponudba stanovanjskih kreditov, ali se v pogostih dražbah nepremičnin skrivajo ne samo priložnosti, pač pa tudi pasti, in kako dostopen je najem? To so vprašanja za goste v Studiu ob 17-ih, voditeljica Maja Derčar.
Brezposlenost se sicer umirja, toda: v Preventu Halogu je prek 400 zaposlenih dobilo odpoved pogodbe o zaposlitvi, v Petrochemu več kot 100. Koliko jih bo ostalo na cesti po zaprtju TETa? Bodo podatki o upadanju brezposelnosti čez nekaj mesecev še tako ugodni, še posebej potem, ko se bodo na Zavod prijavili mladi, ki so končali šolanje? Kaj nas čaka, kaj lahko ponudi Zavod za zaposlovanje, katere programe bo zagnala vlada za oživitev gospodarstva, o tem v današnjem Studiu ob 17ih z voditeljico Alenko Terlep.
Nedavno je policija pozvala vse, ki imajo kakršne koli podatke o pasjih bojih v Sloveniji, da se zglasijo na policiji in pripomorejo k ukrepanju zoper storilce. Slovensko javnost namreč razburjajo govorice o prirejanju pasjih bojev, posebno pozornost pa je pritegnilo nedavno razkritje tako imenovane pasjeborke iz Maribora. Ti boji so prepovedani skorajda po vsem svetu, a ker prinašajo ogromne zaslužke, so na moč zanimivi za kriminalne združbe. Strokovnjaki ocenjujejo, da pri njih po vsem svetu sodeluje na 100-tisoče ljudi. Kaj so do zdaj storile pristojne službe, da bi odkrile in preprečile morebitne pasje boje pri nas? Ne nazadnje – kdo lahko zaščiti zlorabljene in mučene pse? O tem v tokratnem studiu ob 17-ih z voditeljem Robertom Bogatajem.
Neveljaven email naslov