Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Živimo v obdobju skrajno zaostrenih mednarodnih odnosov. V tem kontekstu ta hip največ medijske pozornosti zagotovo pripada Bližnjemu vzhodu, na naših pregovornih radarjih sta seveda še naprej tudi Ukrajina in Tajvan, le malokdo pa med nevralgične točke, na katerih se utegne odločiti geopolitična usoda sveta v 21. stoletju, prišteva območje Kavkaza. Pa vendar se v teh visokih, le stežka prehodnih gorah, ki ležijo med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom, med Evropo in Azijo torej, križajo pomembni strateški interesi Rusije, Turčije in Irana, območje pa je še kako zanimivo tudi za Američane, Indijce, Kitajce ter Evropsko unijo. In ker so odnosi med tamkajšnjimi etnično heterogenimi državami – Gruzijo, Azerbajdžanom in Armenijo – vsaj zapleteni, če že ne kratko malo sovražni, bi večje sile zaradi lastnih koristi na Kavkazu menda lahko brez večjih težav zakuhale novo vojno, katere pomen bi skoraj zagotovo presegal »samo« regionalni okvir.
Natanko v ta kontekst sodi tudi ravnanje Azerbajdžana, ki po nedavnem zmagovitem zaključku tri desetletja trajajoče vojne z etnično armensko skupnostjo iz Gorskega Karabaha – ti ljudje so v strahu za svoja gola življenja pred nekaj meseci zapustili domove svojih prednikov ter en masse pobegnili v Armenijo – zdaj kaže apetite po tem, da bi morda kar prekoračil mednarodno priznane meje Republike Armenije in se tako ozemeljsko neposredno povezal z Nahičevanom, svojo eksklavo, stisnjeno med Turčijo, Iran in jugo-zahod Armenije. Ali bo torej kavkaški sod sodnika že v kratkem razneslo? Kdo bi od tega utegnil imeti koristi? Pa tudi: kako se geopolitična prerivanja na Kavkazu vklapljajo v širšo sliko zagatnih mednarodnih odnosov?
To so vprašanja, ki so nas konec novembra zaposlovala v oddaji Intelekta in ki smo jo v poslušanje ponudili v tokratnem studiu ob 17-ih. Naši gostje pred mikrofonom so bili: politolog, predavatelj na Fakulteti za menedžment Univerze na Primorskem, dr. Primož Šterbenc, pa izvrstni poznavalec post-sovjetskega prostora, nekdanji Delov dopisnik iz Moskve, Branko Soban, ter zgodovinar, naš radijski kolega, novinar in urednik, dr. Tomaž Gerden.
4611 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Živimo v obdobju skrajno zaostrenih mednarodnih odnosov. V tem kontekstu ta hip največ medijske pozornosti zagotovo pripada Bližnjemu vzhodu, na naših pregovornih radarjih sta seveda še naprej tudi Ukrajina in Tajvan, le malokdo pa med nevralgične točke, na katerih se utegne odločiti geopolitična usoda sveta v 21. stoletju, prišteva območje Kavkaza. Pa vendar se v teh visokih, le stežka prehodnih gorah, ki ležijo med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom, med Evropo in Azijo torej, križajo pomembni strateški interesi Rusije, Turčije in Irana, območje pa je še kako zanimivo tudi za Američane, Indijce, Kitajce ter Evropsko unijo. In ker so odnosi med tamkajšnjimi etnično heterogenimi državami – Gruzijo, Azerbajdžanom in Armenijo – vsaj zapleteni, če že ne kratko malo sovražni, bi večje sile zaradi lastnih koristi na Kavkazu menda lahko brez večjih težav zakuhale novo vojno, katere pomen bi skoraj zagotovo presegal »samo« regionalni okvir.
Natanko v ta kontekst sodi tudi ravnanje Azerbajdžana, ki po nedavnem zmagovitem zaključku tri desetletja trajajoče vojne z etnično armensko skupnostjo iz Gorskega Karabaha – ti ljudje so v strahu za svoja gola življenja pred nekaj meseci zapustili domove svojih prednikov ter en masse pobegnili v Armenijo – zdaj kaže apetite po tem, da bi morda kar prekoračil mednarodno priznane meje Republike Armenije in se tako ozemeljsko neposredno povezal z Nahičevanom, svojo eksklavo, stisnjeno med Turčijo, Iran in jugo-zahod Armenije. Ali bo torej kavkaški sod sodnika že v kratkem razneslo? Kdo bi od tega utegnil imeti koristi? Pa tudi: kako se geopolitična prerivanja na Kavkazu vklapljajo v širšo sliko zagatnih mednarodnih odnosov?
To so vprašanja, ki so nas konec novembra zaposlovala v oddaji Intelekta in ki smo jo v poslušanje ponudili v tokratnem studiu ob 17-ih. Naši gostje pred mikrofonom so bili: politolog, predavatelj na Fakulteti za menedžment Univerze na Primorskem, dr. Primož Šterbenc, pa izvrstni poznavalec post-sovjetskega prostora, nekdanji Delov dopisnik iz Moskve, Branko Soban, ter zgodovinar, naš radijski kolega, novinar in urednik, dr. Tomaž Gerden.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Prilagodljivost, prožnost, proaktivnost ter visoka motiviranost ... te odlike iščejo sodobni delodajalci. V zameno ponujajo delo pri projektu in nizek honorar. Spremembe na trgu dela so tu - če želiš preživeti, jih moraš sprejeti. O posledicah novodobnih oblik dela in o možnih rešitvah bomo govorili v današnjem Studiu ob 17ih. Z voditeljico Urško Valjavec.
Gripa polni bolnišnice in ob njenem tokratnem izbruhu se je izkazalo, da so denimo oddelki za intenzivne terapije v ljubljanskem Kliničnem centru, ki so že sicer prezasedeni, na robu zmogljivosti. Medicinske sestre so preveč obremenjene, zdaj bi jih v teh enotah potrebovali še najmanj 60. Kadrovska podhranjenost, neplačano nadurno delo - je to prava pot varčevanja? Voditeljica bo Snežana Ilijaš.
Leto dni po žledu, ki je v gozdovih in na infrastrukturi povzročil ogromno škodo, ugotavljamo, kakšne so razmere zdaj. Žledolom je poškodoval več kot polovico gozdov, še danes so neodstranjeni iglavci zelo nevarni za razvoj podlubnikov. So že odpravili zastoje pri odkupovanju lesa, bodo zloglasne prevoznice spet obvezne? Kako je sanirano elektro-omrežje, na katerem nihče ne pomni tolikšne katastrofe? Kako je z uničeno železniško progo med Pivko in Borovnico leto dni potem, v današnjem Studiu z voditeljico Jernejko Drolec.
Kje je srednja pot med svobodo govora in razžalitvijo verskih čustev? Karikature, ki so žaljive do vernikov, običajno sprožijo buren odziv. Ta pa ne izhaja le iz napetosti do svobode govora, temveč korenini tudi v zgodovinskih in idejnih konfliktih, svetovni politiki in odnosu do manjšin po svetu. Kaj je dovoljeno v imenu svobode govora in kje je meja, na kateri stoji ali pade demokratična družba? O teh odprtih vprašanjih v tokratnem Studiu ob 17ih z voditeljem Aleksandrom Čobcem.
Vladno varčevanje na račun občin se vrti predvsem okoli povprečnine. Župani si želijo, da bi bila ta 525 evrov na prebivalca, vlada predlaga nižje zneske. Ti pa bodo za predstavnike lokalne samouprave sprejemljivi le, če bo vlada ob tem znižala stroške občin. Koliko so popustile občine in kaj jim ponuja vlada? Bo ob nižjih prihodkih občin najprej trpela sociala ali bodo klestili infrastrukturne projekte? Bodo občinam odobrili dodatno zadolževanje? O teh in drugih vprašanjih, povezanih s to temo, v današnjem Studiu ob 17h z voditeljem Danijem Poslekom.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Lastnike stanovanj v večstanovanjskih stavbah razburja delo upravnikov stavb, ki je pogosto dvomljivo strokovno ali celo kriminalno. Stavba mora imeti upravnika, tako določa zakon, toda upravnik je lahko v tej državi vsakdo, ki se registrira in se loti posla. Goljufij je tako ogromno: previsoke cene, nepravične delitve stroškov, izginjajo celo sredstva iz rezervnega sklada, upravniki ne plačujejo dobaviteljem in prelivajo denar na svoj račun. In nikogar ni, ki bi jim zares stopil na prste! Kdaj in kako lahko ukrepa stanovanjska inšpekcija, kdaj bo država uvedla sistemski nadzor in zavarovala lastnike stanovanj - o tem v današnjem Studiu ob 17ih z voditeljico Alenko Terlep.
ene nafte že pol leta dramatično upadajo in so pred kratkim dosegle najnižjo raven po šestih letih. Medtem ko veliki igralci na naftnem trgu čakajo, koga od njih bo to prvega uničilo, se zdi, da se zlasti v Evropi gospodinjstva in velik del gospodarstva veselijo nizkih cen. O tem, kdo ima v resnici korist od tega in zakaj dolgoročno to ni nujno dobro, pa tudi o tem, ali bomo v Sloveniji končno napolnili bencinski rezervoar po bistveno nižjih cenah kot doslej, bomo govorili v tokratnem Studiu ob 17h z voditeljico Erno Strniša.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Kakšne so plače v Sloveniji? Tudi v okviru socialnega sporazuma se socialni partnerji usklajujejo o plačah - sindikati se zavzemajo za spremembo sestave minimalne plače, delodajalci vztrajajo pri zdajšnji ureditvi; sindikati bi rast plač vezali na rast produktivnosti, delodajalci so zadržani; delodajalci si želijo razbremenitev plač s prispevki in davki, vlada ne popušča. Se torej s plačo v Sloveniji da preživeti, kaj pa živeti? Oddajo bo vodila Urška Valjavec.
Izid predsedniških volitev na Hrvaškem je pokazal veliko razdeljenost tamkajšnjega volilnega telesa. Le nekaj tisoč glasov razlike je odločilo, da bo prihodnjih pet let Hrvaško vodila kandidatka desnice Kolinda Grabar Kitarović. Kaj izid volitev pomeni za našo južno sosedo, kaj napoveduje za parlamentarne volitve, ki bodo prav tako letos, v današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljico Špelo Novak.
Neveljaven email naslov