Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Drsanje je cenovno zelo ugodna zimska rekreacija, danes imamo že veliko drsališč na prostem in popularnost tega športa narašča. Pri nas je veliko otrok, ki jim drsanje ni dovolj, zato se kmalu v njihovih rokah najde hokejska palica. Ampak osnova za dobrega hokejista je seveda obvladanje drsalnih korakov. Ta ponedeljek pa smo se oglasili v Šaleški dolini, v šestem največjem slovenskem mestu – Velenju. Tam imajo pozimi drsališče, ki pa je pokrito in je poleg rekreacije namenjeno tudi mladim hokejistom, članom tamkajšnjega kluba. Na druženje z mladimi hokejisti je prišel tudi Ivo Jan, nekdanji slovenski reprezentant, ki je z veseljem delil nasvete.
Foto: Jurij Vodušek
Drsanje je cenovno ugodna zimska rekreacija, primerna za vse generacije, obvladanje drsalnih korakov pa je osnova za dobrega hokejista. V Velenju je svoje drsalno znanje z mladimi hokejisti delil Ivo Jan
Drsanje ima bogato in dolgo zgodovino. Najstarejši pari drsalk so narejeni iz kosti večjih živali, na vsaki strani so imele luknjo in usnjen pas za vezanje. Okoli 14. stoletja so Nizozemci začeli uporabljati leseno ploščo, ki je imela na spodnji strani tanek železen tekač, drsalci pa so se odrivali s palico. Okoli leta 1550 so na Nizozemskem dodali tanka rezila, s tem pa so se drsalci lahko začeli odrivati samo z nogami. Umetnostno drsanje se je v Sloveniji začelo leta 1870, ko so Nemci v Ljubljani ustanovili Ljubljansko drsalno društvo, drsališče pa je bilo na ribniku v Tivoliju. Prvi klub v sklopu sekcije za umetnostno drsanje je bil Ilirija, ki ga je vodil Stanko Bloudek. Danes pa je umetnostno drsanje pri nas v kar globoki senci hokeja, a tudi ta, če govorimo o klubski sceni, že dolgo ni več na nekdanji ravni.
V Sloveniji imamo sedem pokritih lednih dvoran, se pa v zimskem času v več krajih pojavijo drsališča, ki omogočajo rekreacijo na drsalkah. V Velenju že od leta 2013 omogočajo brezplačno drsanje na ledni površini v Sončnem parku, tam pa deluje tudi Hokejski klub Velenje.
“Sploh v zadnjih zimah je velik dosežek, da ta šport še živi in da še vedno drsamo. Po mojih podatkih vsak dan na našem drsališču drsa tudi 86-letnik, za drsanje se zanima veliko veteranov. Tudi v klubu imamo svojo veteransko ekipo.” – Matjaž Novak, predsednik HK Velenje
Ivo Jan, ki se je pridružil naši januarski akciji Val na snegu in ledu, je nekdanji hokejist obeh največjih slovenskih klubov – Hokejskega kluba Jesenice in Hokejskega kluba Olimpija, nekdanji reprezentant in selektor Slovenije, zdaj pa dela v klubu HK SŽ Olimpija, kjer uri mlajše selekcije.
“Zelo pomembno je, da drsalka ni prevelika. Drsalka je kot smučarski čevelj pri smučanju, mora se oprijeti noge za tisti boljši občutek in gotovost, ki jo potrebuješ. Bolje, da je pol številke premajha kot pol številke prevelika.” – Ivo Jan o drsalkah pri hokeju in drsanju
Mladi hokejisti so se treninga z legendo slovenskega hokeja zelo razveselili, po koncu drsanja so bili navdušeni, za konec so odigrali tudi tekmo, ki jo je Jan spremljal s strani igrišča, na koncu pa so ga v slačilnici prosili še za podpise njihovih najljubših dresov. In ker je prav drsanje podlaga za dobrega hokejista, so trening namenili različnim drsalnim vajam.
“Osnove hokeja se ne spreminjajo. Drsanje je veščina, ki je daleč najpomembnejša, potem pa sledijo podaje, razumevanje igre in strel na gol. Brez pravilnega drsanja se zelo težko nadejaš kakršnega koli uspeha.” – Ivo Jan o pomembnosti drsanja za hokejsko igro
V nedeljo, 12. januarja, smo na Krvavcu že izvedli deskanje prostega sloga z Markom Grilcem.
Dolga leta je razveseljeval navijače Jesenic in Olimpije, v ponedeljek pa mlade drsalce-hokejiste v Velenju.”Zeleni” @janivo33 jutri, v četrtek, še v reportaži z druge postaje akcije @Val202 na snegu in ledu. P.S. po cca 20ih letih spet na drsalkah – spet sem dobil veselje.. pic.twitter.com/ZSQMZhV2Kn
— Aleš Smrekar (@Alesmrekar) January 22, 2020
Ne greš velikokrat na , ko imaš v eni roki , v drugi pa . https://t.co/AWkEfDUlUx
— Tina Šoln (@TinaSoln) January 20, 2020
Drsanje je cenovno zelo ugodna zimska rekreacija, danes imamo že veliko drsališč na prostem in popularnost tega športa narašča. Pri nas je veliko otrok, ki jim drsanje ni dovolj, zato se kmalu v njihovih rokah najde hokejska palica. Ampak osnova za dobrega hokejista je seveda obvladanje drsalnih korakov. Ta ponedeljek pa smo se oglasili v Šaleški dolini, v šestem največjem slovenskem mestu – Velenju. Tam imajo pozimi drsališče, ki pa je pokrito in je poleg rekreacije namenjeno tudi mladim hokejistom, članom tamkajšnjega kluba. Na druženje z mladimi hokejisti je prišel tudi Ivo Jan, nekdanji slovenski reprezentant, ki je z veseljem delil nasvete.
Foto: Jurij Vodušek
Drsanje je cenovno ugodna zimska rekreacija, primerna za vse generacije, obvladanje drsalnih korakov pa je osnova za dobrega hokejista. V Velenju je svoje drsalno znanje z mladimi hokejisti delil Ivo Jan
Drsanje ima bogato in dolgo zgodovino. Najstarejši pari drsalk so narejeni iz kosti večjih živali, na vsaki strani so imele luknjo in usnjen pas za vezanje. Okoli 14. stoletja so Nizozemci začeli uporabljati leseno ploščo, ki je imela na spodnji strani tanek železen tekač, drsalci pa so se odrivali s palico. Okoli leta 1550 so na Nizozemskem dodali tanka rezila, s tem pa so se drsalci lahko začeli odrivati samo z nogami. Umetnostno drsanje se je v Sloveniji začelo leta 1870, ko so Nemci v Ljubljani ustanovili Ljubljansko drsalno društvo, drsališče pa je bilo na ribniku v Tivoliju. Prvi klub v sklopu sekcije za umetnostno drsanje je bil Ilirija, ki ga je vodil Stanko Bloudek. Danes pa je umetnostno drsanje pri nas v kar globoki senci hokeja, a tudi ta, če govorimo o klubski sceni, že dolgo ni več na nekdanji ravni.
V Sloveniji imamo sedem pokritih lednih dvoran, se pa v zimskem času v več krajih pojavijo drsališča, ki omogočajo rekreacijo na drsalkah. V Velenju že od leta 2013 omogočajo brezplačno drsanje na ledni površini v Sončnem parku, tam pa deluje tudi Hokejski klub Velenje.
“Sploh v zadnjih zimah je velik dosežek, da ta šport še živi in da še vedno drsamo. Po mojih podatkih vsak dan na našem drsališču drsa tudi 86-letnik, za drsanje se zanima veliko veteranov. Tudi v klubu imamo svojo veteransko ekipo.” – Matjaž Novak, predsednik HK Velenje
Ivo Jan, ki se je pridružil naši januarski akciji Val na snegu in ledu, je nekdanji hokejist obeh največjih slovenskih klubov – Hokejskega kluba Jesenice in Hokejskega kluba Olimpija, nekdanji reprezentant in selektor Slovenije, zdaj pa dela v klubu HK SŽ Olimpija, kjer uri mlajše selekcije.
“Zelo pomembno je, da drsalka ni prevelika. Drsalka je kot smučarski čevelj pri smučanju, mora se oprijeti noge za tisti boljši občutek in gotovost, ki jo potrebuješ. Bolje, da je pol številke premajha kot pol številke prevelika.” – Ivo Jan o drsalkah pri hokeju in drsanju
Mladi hokejisti so se treninga z legendo slovenskega hokeja zelo razveselili, po koncu drsanja so bili navdušeni, za konec so odigrali tudi tekmo, ki jo je Jan spremljal s strani igrišča, na koncu pa so ga v slačilnici prosili še za podpise njihovih najljubših dresov. In ker je prav drsanje podlaga za dobrega hokejista, so trening namenili različnim drsalnim vajam.
“Osnove hokeja se ne spreminjajo. Drsanje je veščina, ki je daleč najpomembnejša, potem pa sledijo podaje, razumevanje igre in strel na gol. Brez pravilnega drsanja se zelo težko nadejaš kakršnega koli uspeha.” – Ivo Jan o pomembnosti drsanja za hokejsko igro
V nedeljo, 12. januarja, smo na Krvavcu že izvedli deskanje prostega sloga z Markom Grilcem.
Dolga leta je razveseljeval navijače Jesenic in Olimpije, v ponedeljek pa mlade drsalce-hokejiste v Velenju.”Zeleni” @janivo33 jutri, v četrtek, še v reportaži z druge postaje akcije @Val202 na snegu in ledu. P.S. po cca 20ih letih spet na drsalkah – spet sem dobil veselje.. pic.twitter.com/ZSQMZhV2Kn
— Aleš Smrekar (@Alesmrekar) January 22, 2020
Ne greš velikokrat na , ko imaš v eni roki , v drugi pa . https://t.co/AWkEfDUlUx
— Tina Šoln (@TinaSoln) January 20, 2020
Nanos je bil od nekdaj zanimiv za raziskovalce, ki so se zanimali za naravo, kot na primer idrijski zdravnik Scopoli, mnoge pa je pritegnil tudi njegov podzemni svet. Jernej Jež je doktor geologije, zaposlen na Geološkem zavodu Slovenije, ki pravi, da je že prav Nanos in ne nanos, saj je to pogorje zgrajeno iz kar kompaktnih kamnin
Poskus leta z jadralnim padalom s planote Lijak, ki skozi vse leto skupaj z mediteransko klimo ustvarja odlične pogoje za padalce in zmajarje.
Nanos ni priljubljen le med planinci in drugimi rekreativci, ampak je zanimiv tudi če pogledamo favno in floro. O posebnostih tega pogorja nam je več povedal Marko Nabergoj, planinski vodnik in član Planinskega društva Podnanos. Sicer pa ko pravimo da gremo na Nanos, drži to le delno, gremo namreč le na njegov del, na Plešo.
O analogni zgodovini antenskega stolpa na Nanosu pripoveduje Stojan Vitežnik, dolgoletni vodja oddajniškega centra.
Jernej Bervar in Klementina Milošič sta Slovenca, ki živita in delata v New Yorku. Skupaj sta napisala knjigo z naslovom Osnove glasbenega posla in glasbena promocija. V knjigi, ki sta jo razdelila na tri dele, natančno in obenem zelo preprosto opisujeta, kaj delajo menedžer, producent, promotor, agent, založnik in distributer…. Ter na kateri točki kariere njihova vloga pride najbolj do izraza. "Mladim glasbenikom svetujeva, da objavljajo čim več svoje glasbe, čim več sodelujejo in se povezujejo z različnimi akterji v glasbeni industriji v Sloveniji kot v tujini. Mreženje je izjemno pomemben del glasbene industrije. Na tak način lahko glasbeniki najdejo veliko priložnosti, ki jih drugače ne bi." - Klementina Milošič O precej aktualni temi, tj. streamingu oziroma pretočnem poslušanju glasbe, pravita, da je ena izmed težav netransparentnost. Tudi honorarji, ki jih na primer izplačuje Spotify, se razlikujejo od države do države oziroma od trga do trga.
Prejšnji mesec smo na slovenski trg z veliko zamudo le dobili vodilnega ponudnika pretočne glasbe na svetu, švedski Spotify. O tem, za kakšno platformo sploh gre, kakšne so njegove posebnosti in zakaj je potreboval toliko časa, da je prišel v Slovenijo, smo se pogovarjali z glasbenim založnikom, zastopnikom Universal publishing v Sloveniji in soustanoviteljem neodvisne založbe SonicTribe Žigo Drofenikom.
Vse se je začelo na Mihovem domu, v katerem je skupaj s svojo družino pet let preživljala vsak konec tedna. Potem jo je pot za osem let zanesla na Golico, trinajst let je bila oskrbnica koče na Kriški gori. Leta 2014 pa se je Tonka Zadnikar ustalila v koči pod Vršičem, ki se nahaja med 16. in 17. ovinkom. Ime Tonka Zadnikar je verjetno bolj znano tistim planincem, ki se na svojih planinskih turah radi ustavite v planinskih kočah, ter tistim, ki v kočah radi tudi kaj pojeste. Pa ne le njena odlična kuha, za kar legendarno in izjemno priljubljeno oskrbnico jo je naredil predvsem odnos do ljudi, srčnost, dobra volja in neizmerna energija. Pri 73. letih Tonka Zadnikar še vedno teče - tudi kakšen 42 kilometrov dolg maraton, prepleza kakšno steno - na primer severno triglavsko in kolesari - recimo okoli Slovenije.
Čeprav smo na vrhuncu poletja, je politično dogajanje burno in prav nič poletno. Od petkovih protestov do nivoja debat in zapisov na družbenih omrežjih, od plačevanja računov kmetijske ministrice do napovedanih medijskih zakonov. Kako analizirati sedanjo politiko pri nas in tudi v Evropi? Kaj imata skupnega Orban in Varufakis? Zakaj je okoljska kriza najbolj spregledana kriza? O tem dr. Tadej Troha. Foto: Bobo
Jernej Bervar in Klementina Milošič sta Slovenca, ki živita in delata v New Yorku. Skupaj sta napisala knjigo z naslovom Osnove glasbenega posla in glasbena promocija. Klementina je diplomirala iz glasbenega menedžmenta na bostonski Visoki šoli za glasbo Berklee, kjer je študiral tudi Jernej, ki je pred leti diplomiral iz jazz kitare. Knjige sta se lotila tudi zato, ker sta vedno znova presenečena nad slabim poznavanjem glasbene industrije pri nas. Kot razlog za primanjkljaj znanja na tem področju izpostavljata, da v Sloveniji glasbene šole in fakultete teh tem ne vključujejo v svoj program.
V siloviti eksploziji amonijevega nitrata, ki je Bejrut stresla ta teden, se je v drobcu sekunde sprostilo toliko energije, kot je naša jedrska elektrarna v Krškem proizvede v treh urah. Eksplozija naj bi pline potisnila s hitrostjo 3000 metrov na sekundo, nadtlak, ki ga je povzročila eksplozija, pa je še na razdalji dva kilometra od mesta eksplozije znašal 70 milibarov, to je torej 700 kilogramov na kvadratni meter. V Bejrutu, v neposredni bližini pristanišča, pa je bil tlak 18-krat večji od normalnega tlaka, kar je povzročilo rušenje številnih stavb. Udarni val so zaznali celo na 200 kilometrov oddaljenem Cipru, potresne opazovalnice v Bejrutu so poročale o sunku tretje stopnje. Vse to je Maji Ratej povedal dr. Matej Huš s Kemijskega inštituta, ki se je poglobil v kemijsko ozadje eksplozije v Libanonu.
Na Kemijskem inštitutu podpisali sporazum o znanstvenem članstvu s francoskim Inštitutom Maxa von Laueja – Paula Langevina /pola lanževana/, ki je vodilni mednarodni raziskovalni center za nevtronsko sipanje. Na njem v Grenoblu vsako leto gostijo okoli 1.500 raziskovalcev iz 40 držav z vsega sveta, ki tam opravijo več sto eksperimentov. Na osnovi teh eksperimentov vsako leto nastane približno 600 publikacij, objavljenih v vodilnih znanstvenih revijah. Več kot četrtina vseh raziskav, ki jih opravijo, je povezanih z razvojem industrije. O tem, kakšne prednosti prinaša članstvo v ILL Sloveniji in slovenski znanosti, se je Maja Ratej pogovarjala z vodjo laboratorija za molekularno strukturno dinamiko na Kemijskem inštitutu profesorjem Francijem Merzelom.
Zgodovina mobilnih iger sega v pozna devetdeseta leta, ko so izdelovalci na telefone tovarniško naložili prve igre. Revolucijo mobilnega igranja pa so kasneje prinesli pametni telefoni, ki še danes skupaj s spletnimi "tržnicami" na hiter in preprost način kjerkoli in kadarkoli omogočajo namestitev novih aplikacij in iger. Ne obstaja otrok, najstnik, starš ali stari starš, ki v igranju igre na telefonu ne bi videl zabave. Zato smo preverili, kako mobilno igro ustvariti, kakšne pogoje slovenski ustvarjalci sploh imajo ter kako, če sploh, se z njo služi.
Prebivalstvo na Japonskem zaradi atomskih bomb posledice čuti še danes. Kakšen opomnik za vse nas je ta dogodek pred 75 leti, razmišlja naš zunanjepolitični analitik Tomaž Gerden
V človeško telo so vpisani gibi nekega življenja. S temi besedami se začne opis plesne predstave z dvema naslovoma Stičišče srečanj in Dance, no goal, ki je nastajala na otoku Tenerife, v mestu Santa Cruz, in v Plesnem teatru Ljubljana. Šest neprofesionalnih plesalcev, starejših od 65 let, je združila želja po plesu. Tri plesalke so izbrali v Ljubljani, dve plesalki in enega plesalca pa na Kanarskih otokih. Stičišče srečanj je zanimiv slovensko-španski projekt, ki je premagal pandemijo in demokratiziral plesno umetnost.
"Smo posebna generacija. Rodili smo se pred vojno, v šolo smo začeli hoditi, ko je bilo konec vojne. Do mojega petdesetega leta smo dali skozi socializem. V tem času sem končal šolanje, napisal prve komedije, se poročil in naredil družino," pravi pisatelj, dramatik in scenarist Tone Partljič. Rodil se je 5. avgusta leta 1940.
Poljski pravosodni minister je napovedal, da bo Poljska odstopila od konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (krajše: istanbulske oziroma carigrajske konvencije). Nas mora skrbeti, ker so se ob tej novici pojavili tudi odobravajoči tviti slovenskih poslancev? Slovenija je konvencijo ratificirala konec leta 2014 in po večini že tudi implementirala v slovensko zakonodajo. Del, ki še ni posodobljen, je zakonodaja o kaznovanju posilstva, saj je pri nas uzakonjen še tako imenovani "model prisile", pristojno ministrstvo pa zdaj predlaga "model veta" oziroma "ne pomeni ne". O teh zakonodajnih spremembah, pa tudi o pomenu istanbulske konvencije za žrtve nasilja smo se pogovarjali s predsednico Društva za nenasilno komunikacijo Katjo Zabukovec Kerin.
Kranjčanu Mitji Lavtarju idej in energije ne zmanjka zlepa, vsaj ko gre za potepanja in potovanja. Ta so se najprej začela s starši, kar nekaj Evrope in Balkana je videl z reprezentanco vaterpola na turnirjih. Pozneje so prišla na vrsto samostojna potovanja in pri 23 letih je imel obkljukane vse evropske države. Začel je razmišljati o bolj oddaljenih koncih, nakar je pomislil, da je pošteno, da preden obišče druge celine, spozna Slovenijo in tako v petih letih in pol obiskal vsa slovenska naselja, torej 6036 krajev.
Kultna igra Super Mario letos praznuje 35. rojstni dan! Preden je postal Mario, je bil Jumpman. Preden se je pojavil kot glavni junak videoigre Super Mario, je nastopal v arkadni igri Donkey Kong Junior. To je tudi edina igra, v kateri nastopa kot antagonist. Igro, v kateri je glavni junak, je dobil leta 1985, zato Super Mario letos praznuje 35. obletnico. Ob jubileju smo se vprašali, zakaj je igra tako uspešna, kakšni so vzroki, da vedno znova navdušuje nove igralce in kakšen bi bil Mario, če bi nastal leta 2020. foto: MikesPhotos/Pixabay
Številni študentje so se v preteklem študijskem semestru namenili na izmenjavo v tujino, a je epidemija njihove načrte predrugačila. Mnogi so se z misije "Erasmus" vrnili že po nekaj tednih, številni pa so ostali v tujini tudi med zaprtjem meja in si karanteno delili s cimri v študentskih stanovanjih. Prihodnost izmenjav Erasmus za študijsko leto 2020-2021 je zaenkrat še neznana, v interesu tako študentov kot fakultet je, da bi se projekt mobilnosti nadaljeval. Domače in tuje univerze spremljajo epidemiološke slike držav, s katerimi imajo sklenjene pogodbe o izmenjavah študentov, na podlagi katerih bodo sprejemale odločitve. Pričakovati pa je, da se bo zaradi koronavirusa za izmenjavo odločilo manj študentov kot sicer.
V kakšni kondiciji je ob pandemiji kadrovska stroka, v kolikšni meri se bo kadrovanje še bolj preselilo na splet in kaj nove razmere zahtevajo od vodij? O dodatnih izzvih za kadrovske strokovnjake pa tudi o tem, kakšne nove veščine podjetja iščejo pri sodelavcih, smo se pogovarjali z direktorjem regije Adriatik pri Adeccu Mirom Smrekarjem.
Neveljaven email naslov
