Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

VAL NA SNEGU IN LEDU: Hokejsko drsanje z Ivom Janom

23.01.2020

Drsanje je cenovno zelo ugodna zimska rekreacija, danes imamo že veliko drsališč na prostem in popularnost tega športa narašča. Pri nas je veliko otrok, ki jim drsanje ni dovolj, zato se kmalu v njihovih rokah najde hokejska palica. Ampak osnova za dobrega hokejista je seveda obvladanje drsalnih korakov. Ta ponedeljek pa smo se oglasili v Šaleški dolini, v šestem največjem slovenskem mestu – Velenju. Tam imajo pozimi drsališče, ki pa je pokrito in je poleg rekreacije namenjeno tudi mladim hokejistom, članom tamkajšnjega kluba. Na druženje z mladimi hokejisti je prišel tudi Ivo Jan, nekdanji slovenski reprezentant, ki je z veseljem delil nasvete. Foto: Jurij Vodušek

Drsanje je cenovno ugodna zimska rekreacija, primerna za vse generacije, obvladanje drsalnih korakov pa je osnova za dobrega hokejista. V Velenju je svoje drsalno znanje z mladimi hokejisti delil Ivo Jan

Drsanje ima bogato in dolgo zgodovino. Najstarejši pari drsalk so narejeni iz kosti večjih živali, na vsaki strani so imele luknjo in usnjen pas za vezanje. Okoli 14. stoletja so Nizozemci začeli uporabljati leseno ploščo, ki je imela na spodnji strani tanek železen tekač, drsalci pa so se odrivali s palico. Okoli leta 1550 so na Nizozemskem dodali tanka rezila, s tem pa so se drsalci lahko začeli odrivati samo z nogami. Umetnostno drsanje se je v Sloveniji začelo leta 1870, ko so Nemci v Ljubljani ustanovili Ljubljansko drsalno društvo, drsališče pa je bilo na ribniku v Tivoliju. Prvi klub v sklopu sekcije za umetnostno drsanje je bil Ilirija, ki ga je vodil Stanko Bloudek. Danes pa je umetnostno drsanje pri nas v kar globoki senci hokeja, a tudi ta, če govorimo o klubski sceni, že dolgo ni več na nekdanji ravni.

V Sloveniji imamo sedem pokritih lednih dvoran, se pa v zimskem času v več krajih pojavijo drsališča, ki omogočajo rekreacijo na drsalkah. V Velenju že od leta 2013 omogočajo brezplačno drsanje na ledni površini v Sončnem parku, tam pa deluje tudi Hokejski klub Velenje.

“Sploh v zadnjih zimah je velik dosežek, da ta šport še živi in da še vedno drsamo. Po mojih podatkih vsak dan na našem drsališču drsa tudi 86-letnik, za drsanje se zanima veliko veteranov. Tudi v klubu imamo svojo veteransko ekipo.” – Matjaž Novak, predsednik HK Velenje

“Hokejsko” drsanje z Ivom Janom

Ivo Jan, ki se je pridružil naši januarski akciji Val na snegu in ledu, je nekdanji hokejist obeh največjih slovenskih klubov – Hokejskega kluba Jesenice in Hokejskega kluba Olimpija, nekdanji reprezentant in selektor Slovenije, zdaj pa dela v klubu HK SŽ Olimpija, kjer uri mlajše selekcije.

“Zelo pomembno je, da drsalka ni prevelika. Drsalka je kot smučarski čevelj pri smučanju, mora se oprijeti noge za tisti boljši občutek in gotovost, ki jo potrebuješ. Bolje, da je pol številke premajha kot pol številke prevelika.” – Ivo Jan o drsalkah pri hokeju in drsanju

Mladi hokejisti so se treninga z legendo slovenskega hokeja zelo razveselili, po koncu drsanja so bili navdušeni, za konec so odigrali tudi tekmo, ki jo je Jan spremljal s strani igrišča, na koncu pa so ga v slačilnici prosili še za podpise njihovih najljubših dresov. In ker je prav drsanje podlaga za dobrega hokejista, so trening namenili različnim drsalnim vajam.

“Osnove hokeja se ne spreminjajo. Drsanje je veščina, ki je daleč najpomembnejša, potem pa sledijo podaje, razumevanje igre in strel na gol. Brez pravilnega drsanja se zelo težko nadejaš kakršnega koli uspeha.” – Ivo Jan o pomembnosti drsanja za hokejsko igro

Val na snegu in ledu

Kmalu se boste lahko prijavili tudi za prihodnja dogodka:

V nedeljo, 12. januarja, smo na Krvavcu že izvedli deskanje prostega sloga z Markom Grilcem.

Dolga leta je razveseljeval navijače Jesenic in Olimpije, v ponedeljek pa mlade drsalce-hokejiste v Velenju.”Zeleni” @janivo33 jutri, v četrtek, še v reportaži z druge postaje akcije @Val202 na snegu in ledu. P.S. po cca 20ih letih spet na drsalkah – spet sem dobil veselje.. pic.twitter.com/ZSQMZhV2Kn

— Aleš Smrekar (@Alesmrekar) January 22, 2020

Ne greš velikokrat na , ko imaš v eni roki , v drugi pa . https://t.co/AWkEfDUlUx

— Tina Šoln (@TinaSoln) January 20, 2020


Val 202

2505 epizod

Val 202

2505 epizod


VAL NA SNEGU IN LEDU: Hokejsko drsanje z Ivom Janom

23.01.2020

Drsanje je cenovno zelo ugodna zimska rekreacija, danes imamo že veliko drsališč na prostem in popularnost tega športa narašča. Pri nas je veliko otrok, ki jim drsanje ni dovolj, zato se kmalu v njihovih rokah najde hokejska palica. Ampak osnova za dobrega hokejista je seveda obvladanje drsalnih korakov. Ta ponedeljek pa smo se oglasili v Šaleški dolini, v šestem največjem slovenskem mestu – Velenju. Tam imajo pozimi drsališče, ki pa je pokrito in je poleg rekreacije namenjeno tudi mladim hokejistom, članom tamkajšnjega kluba. Na druženje z mladimi hokejisti je prišel tudi Ivo Jan, nekdanji slovenski reprezentant, ki je z veseljem delil nasvete. Foto: Jurij Vodušek

Drsanje je cenovno ugodna zimska rekreacija, primerna za vse generacije, obvladanje drsalnih korakov pa je osnova za dobrega hokejista. V Velenju je svoje drsalno znanje z mladimi hokejisti delil Ivo Jan

Drsanje ima bogato in dolgo zgodovino. Najstarejši pari drsalk so narejeni iz kosti večjih živali, na vsaki strani so imele luknjo in usnjen pas za vezanje. Okoli 14. stoletja so Nizozemci začeli uporabljati leseno ploščo, ki je imela na spodnji strani tanek železen tekač, drsalci pa so se odrivali s palico. Okoli leta 1550 so na Nizozemskem dodali tanka rezila, s tem pa so se drsalci lahko začeli odrivati samo z nogami. Umetnostno drsanje se je v Sloveniji začelo leta 1870, ko so Nemci v Ljubljani ustanovili Ljubljansko drsalno društvo, drsališče pa je bilo na ribniku v Tivoliju. Prvi klub v sklopu sekcije za umetnostno drsanje je bil Ilirija, ki ga je vodil Stanko Bloudek. Danes pa je umetnostno drsanje pri nas v kar globoki senci hokeja, a tudi ta, če govorimo o klubski sceni, že dolgo ni več na nekdanji ravni.

V Sloveniji imamo sedem pokritih lednih dvoran, se pa v zimskem času v več krajih pojavijo drsališča, ki omogočajo rekreacijo na drsalkah. V Velenju že od leta 2013 omogočajo brezplačno drsanje na ledni površini v Sončnem parku, tam pa deluje tudi Hokejski klub Velenje.

“Sploh v zadnjih zimah je velik dosežek, da ta šport še živi in da še vedno drsamo. Po mojih podatkih vsak dan na našem drsališču drsa tudi 86-letnik, za drsanje se zanima veliko veteranov. Tudi v klubu imamo svojo veteransko ekipo.” – Matjaž Novak, predsednik HK Velenje

“Hokejsko” drsanje z Ivom Janom

Ivo Jan, ki se je pridružil naši januarski akciji Val na snegu in ledu, je nekdanji hokejist obeh največjih slovenskih klubov – Hokejskega kluba Jesenice in Hokejskega kluba Olimpija, nekdanji reprezentant in selektor Slovenije, zdaj pa dela v klubu HK SŽ Olimpija, kjer uri mlajše selekcije.

“Zelo pomembno je, da drsalka ni prevelika. Drsalka je kot smučarski čevelj pri smučanju, mora se oprijeti noge za tisti boljši občutek in gotovost, ki jo potrebuješ. Bolje, da je pol številke premajha kot pol številke prevelika.” – Ivo Jan o drsalkah pri hokeju in drsanju

Mladi hokejisti so se treninga z legendo slovenskega hokeja zelo razveselili, po koncu drsanja so bili navdušeni, za konec so odigrali tudi tekmo, ki jo je Jan spremljal s strani igrišča, na koncu pa so ga v slačilnici prosili še za podpise njihovih najljubših dresov. In ker je prav drsanje podlaga za dobrega hokejista, so trening namenili različnim drsalnim vajam.

“Osnove hokeja se ne spreminjajo. Drsanje je veščina, ki je daleč najpomembnejša, potem pa sledijo podaje, razumevanje igre in strel na gol. Brez pravilnega drsanja se zelo težko nadejaš kakršnega koli uspeha.” – Ivo Jan o pomembnosti drsanja za hokejsko igro

Val na snegu in ledu

Kmalu se boste lahko prijavili tudi za prihodnja dogodka:

V nedeljo, 12. januarja, smo na Krvavcu že izvedli deskanje prostega sloga z Markom Grilcem.

Dolga leta je razveseljeval navijače Jesenic in Olimpije, v ponedeljek pa mlade drsalce-hokejiste v Velenju.”Zeleni” @janivo33 jutri, v četrtek, še v reportaži z druge postaje akcije @Val202 na snegu in ledu. P.S. po cca 20ih letih spet na drsalkah – spet sem dobil veselje.. pic.twitter.com/ZSQMZhV2Kn

— Aleš Smrekar (@Alesmrekar) January 22, 2020

Ne greš velikokrat na , ko imaš v eni roki , v drugi pa . https://t.co/AWkEfDUlUx

— Tina Šoln (@TinaSoln) January 20, 2020


23.07.2020

Dobra informiranost je ključna za dobro družbo

Včasih je bila velika težava človeštva premalo informacij, danes pa živimo v času, ko jih imamo preveč. O prenasičenosti z informacijami razmišlja Tadej Štrok z inštituta Danes je nov dan.


23.07.2020

Javni mediji morajo mobilizirati glasen, heterogen preplet različnih javnosti

Vlada je razpravi o spremembah medijske zakonodaje po burnem odzivu javnosti prejšnji teden vendarle odmerila nekaj tednov za javno razpravo do začetka jeseni. Kakšne javne medije potrebujemo in v kakšnem položaju so ti, odgovarja raziskovalec medijev na britanski univerzi Goldstmiths profesor Des Freedman.


23.07.2020

Ženska v ozadju zgodovinskega odkritja dvojne vijačnice

Zgodnja 50. leta 20. stoletja so bila eno od najbolj razburljivih obdobij v zgodovini genetike. Aprila 1953 so v Nature izšle tri študije, ki so dokončno potrdile zgradbo DNK, molekule, v kateri se skriva ključ življenja. Za očeta modela dvojne vijačnice veljata James D. Watson in Francis Crick, ki sta leta 1962 skupaj z Mauricem Wilkinsom prejela Nobelovo nagrado. Manj pa je znano, da je ključne izračune in rentgenske dokaze prispevala Rosalind Franklin, ki je pozneje z rentgensko kristalografijo postavila tudi temelje v poznavanju RNK virusov, kar velja za pomembno osnovo tudi pri sodobnem preučevanju koronavirusov. Kdo je bila znanstvenica, ki bi lahko - če ne bi umrla tako zgodaj - lahko dobila kar dve Nobelovi nagradi in ki ji v znanosti šele dandanes namenjajo ustrezno priznanje?


21.07.2020

Moj proces spominjanja sprožijo vonji cvetoče akacije v maju

Pesnik Uroš Zupan je avtor dela, ki ga je poimenoval Trboveljska knjiga. Prepleten literarni kolaž o mestu, ki ga je zaznamovalo kopanje premoga, novo spraševanje sedanje generacije umetnikov o duhovni identiteti mesta nekoč, danes in jutri, je pripoved o trboveljski izjemni, toda pogosto pozabljeni vlogi na kulturnem zemljevidu Slovenije.


18.07.2020

Redko se zgodi, da so kometi tako svetli

V teh dneh je na nebu s prostim očesom viden komet Neowise, eden od najlepših oziroma najsvetlejših kometov na našem nebu v več kot 25. letih. Doslej je bil viden predvsem ob jutranjem svitu, že kar nekaj dni pa ga je mogoče s prostim očesom opazovati tudi zvečer. Najlepše naj bi bil viden v dneh okoli mlaja, 20. julija, če bo le nebo uredilo malo več jasnine. O kometu in še nekaterih drugih zanimivostih v povezavo z domačo astronomijo, med drugim o projektu GoChile, smo se pozanimali pri ljubiteljskem astronomu in uredniku Spikinega spletišča Mateju Mihelčiču.


18.07.2020

Je svet pripravljen na pospešeno taljenje permafrosta?

Iz Sibirije so letos pomladi poročali o temperaturah, ki so tudi do 10 stopinj nad dolgoletnim povprečjem. Zaradi trenda toplejših temperatur v arktičnem krogu zadnjih nekaj let je na udaru tudi permafrost. Med drugim naj bi bilo taljenje permafrosta tudi eden od razlogov za izlitje dizelskega goriva iz rezervoarja v termoelektrarni v mestu Norilsk v Sibiriji. Kakšen je potencial talečega se permafrosta za prihodnji dvig svetovne temperature, preverimo z gostoma Gregorjem Vertačnikom iz Agencije za okolje in dr. Glebom Kraevom iz državne akademije znanosti v Moskvi.


17.07.2020

Nekdo mora razvijati informacijske tehnologije za invalide

V Sloveniji po padatkih Zveze društev gluhih in naglušnih ter Zveze društev slepih in slabovidnih prebiva približno 77.000 naglušnih, 500 ljudi s polževim vsadkom, 1500 gluhih in 10.000 ljudi s hujšo okvaro vida. Velike in bogate zahodnoevropske države za dostopnost in razvitejšo govorno tehnologijo namenjajo veliko več denarja. Kljub temu smo v Sloveniji v zadnjih letih dosegli velik in hiter napredek. Zaradi majhnega števila aktivnih govorcev slovenščine ni komercialnega interesa, da bi se tehnične rešitve za pomoč ljudem z invalidnostjo razvijale tudi v zasebnem sektorju. Zato je zagotavljanje razvoja dostopnosti z javnimi sredstvi na javni RTV za invalide, pa tudi za starejše in druge, izjemnega pomena, opozarja Tomislav Špilak, predsednik Programskega odbora za problematiko programskih vsebin za invalide na RTV.


16.07.2020

Platforma Trubadur: Spoznavanje glasbene teorije skozi igro

Igranje glasbe in glasbena teorija sta med seboj zelo povezani, saj brez enega ni drugega, a predvsem učenje teorije se zdi marsikateremu učencu nepotrebno in nadležno. Na Fakulteti za računalništvo in informatiko so povezali glasbene izkušnje z računalniškimi in programerskimi znanji ter pripravili spletno platformo Trubadur. S pomočjo elementov igrifikacije, ki predstavlja pomemben didaktični proces, želijo učencem približati in osmisliti učenje glasbene teorije, hkrati pa s tovrstno platformo tudi razbremenijo učitelje, saj učenci takoj vidijo pravilne rezultate pri posameznih vajah. O igrifikaciji didaktike in njenem pomenu za učenje glasbe razmišlja dr. Matevž Pesek, docent na Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani in eden izmed ustvarjalcev platforme Trubadur.


16.07.2020

210 let od začetka Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani

Botanični vrt v Ljubljani na današnjem mestu deluje že vse od leta 1810, varuje domačo floro in je varuh biodiverzitete. Ustanovljen je bil kot vrt domovinske flore v okviru visokih šol za potrebe medicinskega študija v času Ilirskih provinc in je tako naša edina ustanova, ki deluje neprekinjeno od svojega nastanka. Vrt je zasnoval Franc Hladnik, ki je bil njegov prvi ravnatelj in hkrati še predavatelj za naravoslovje in botaniko na že omenjeni šoli. Prvotno je vrt meril 33 arov, inventarni spisek za leto 1812 pa navaja že 766 domačih vrst. Danes imajo v botaničnem vrtu na Ižanski cesti, na dveh hektarjih in pol površine, 5000 različnih rastlinskih vrst iz Slovenije in celega sveta. Njegova raziskovalna rastlinska zbirka zajema več kot 20.000 enot predstavnikov naše flore, v semenski banki pa imajo shranjena semena 3500 različnih rastlinskih vrst. O nekaterih aktivnostih vrta sta nam povedala vodja botaničnega vrta dr. Jože Bavcon in raziskovalka dr. Blanka Ravnjak.


15.07.2020

Odnos oblasti do medijev je lakmusov papir demokratičnosti oblasti

Suzana Lovec, urednica rubrik 24ur Fokus in 24ur Inšpektor na Pop TV, opozarja, da je odnos oblasti do medijev lakmusov papir demokratičnosti oblasti. Zelo pazljivi moramo biti do tega, kako se oblast loteva spreminjati medije in kakšen je njen namen, dodaja. "Če kdaj, potrebujemo zdaj močne in neodvisne medije in kredibilne informacije V naslednjih mesecih bo toliko bolj pomembno, da bodo imeli uredniki hrbtenico. Da se ne bodo dogajala umetna uravnoteževanja človekovih pravic, zgodovinskih dejstev in resnice."


25.07.2020

Tolminsko poletje brez festivalov

Dolga leta so poletja v Tolminu odmevala po glasbenih festivalih na sotočju Tolminke in Soče, kot so naprimer Metalcamp, Punk rock holidays, Reggae riversplash itd. Letos bo menda v nekakšni koronski izvedbi sredi poletja ugledal luč le najstarejši tolminski festival Sajeta, ki pa navadno ne pritegne tolikšne množice tujih obiskovalcev. Kakšen je torej turistični utrip Tolmina v nenavadnem poletju nenavadnega leta 2020, je v minulih dneh preveril Damjan Zorc.


15.07.2020

Poletni raj, kjer ni komarjev

V salzburškem hribovitem svetu poletnim turistom pravijo begunci pred vročino. Kako koronavirus spreminja avstrijski turizem?


14.07.2020

Direktor STA Bojan Veselinovič o zakonski noveli tiskovne agencije

Predlagana novela zakona o Slovenski tiskovni agenciji močno spreminja financiranje STA, opazno se bi predrugačil postopek imenovanja članov nadzornega sveta, zakon tudi prenaša določen del produkcije STA - avtorske fotografije, radijski in video material - na trženjski sektor, spreminja se dikcija o neodvisnosti STA. Direktor agencije Bojan Veselinovič predlagane spremembe spremlja z razočaranjem, pri tem meni, da je v ozadju celotnega paketa predlagane prenovljene medijske zakonodaje namen, da bi vsi objavljali iste vsebine. To bi bilo zelo slabo za razvoj medijske krajine, opozarja.


14.07.2020

Guy De Launey, BBC: Vlade skušajo vplivati na javne medije ali jih povsem nadzirati

Zelo zanimivo je slišati tudi mnenje novinarja, ki slovensko družbo in politiko opazuje kot dopisnik BBC, enega izmed najbolj uglednih svetovnih medijev. Guy De Launey, ki iz Ljubljane spremlja dogajanje v vseh državah nekdanje Jugoslavije, izpostavlja pomen kakovostnih medijev in velik pomen javnega servisa ravno zaradi izkušnje s koronavirusom. Tudi o vplivu politike na medije v državah nekdanje Jugoslavije.


14.07.2020

EBU svari: Stanje v Sloveniji je zelo skrb vzbujajoče

Ob napovednih spremembah medijske zakonodaje smo se pogovarjali z Jeanom Philipom de Tenderjem, direktorjem za medije pri Evropski radiodifuzni zvezi EBU, ki poudarja, da ga predlagana reforma medijev pri nas skrbi. "Po eni strani javni mediji nimajo zadostnega financiranja, zato obstaja tveganje, da ne bodo več mogli izpolnjevati svojega poslanstva. Druga skrb pa je, da del denarja, namenjenega javnim medijem, vlagate v institucije, ki niso neodvisne in širijo sporočila vlade, zato so meje med neodvisnimi javnimi mediji in državno upravljanimi mediji vse bolj zabrisane," poudarja.


14.07.2020

Zarja Muršič: Javni medij bi moral z raznolikostjo vsebin razblinjati mehurčke, v katerih živimo

Za mnenje, kakšne javne medije si v Sloveniji želimo, smo vprašali komunikatorko znanosti in znanstveno novinarko na Radiu Študent Zarjo Muršič, ki je nedavno doktorirala na britanski univerzi Durham. Kot meni, je osnovna naloga javne RTV, da goji raznolikost in različnost ter da svojim bralcem, gledalcem in poslušalcem predoča zgodbe, o kateri sicer ne bi razmišljali, zgodbe, ki odprejo horizont razmišljanja in človeka izvzamejo iz mehurčka, v katerem morda nevede živi v vsakdanjem življenju. Zelo pomembno se ji zdi, da je javna RTV dostopna vsem, da ljudi vzgaja in zahteva od njih, da prisluhnejo tudi zahtevnejšim vsebinam.


14.07.2020

Prof. Roman Kuhar: Mediji so ogledalo družbe

Dekan Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani sociolog Roman Kuhar opozarja, da mora biti javni RTV servis v demokratičnih državah in družbah slaba vest politike. Pravi tudi, da javni RTV servis opravlja naloge in funkcije v odnosu do različnih delov družbe, ki so po svoji naravi nekomercialne. Če bi RTV podvrgli tržnim mehanizmom, kot to v zakonu predlaga vlada, bi to pomenilo njegov konec. S tem bi izgubili zadnji branik demokracije.


14.07.2020

Vasja Jager: To je napad na neodvisne medije

Novinar Mladine Vasja Jager, ki podrobno spremlja spremembe na medijskem področju opozarja, da predlogi sprememb medijskih zakonov niso reforma, ampak vse drugo. V pogovoru tudi o pomenu javnega zavoda RTV Slovenija in napadu na naodvisnost novinarstva. Foto: Bobo


14.07.2020

Sonja Merljak Zdovc: Otroci težko ločijo med dejstvi in mnenji

Medtem ko so druge države sprejemale posebne sheme pomoči za medije, je slovensko ministrstvo za kulturo konec aprila sporočilo, da ne more zagotoviti niti izplačila sredstev iz že v letu 2019 zaključenega razpisa za sofinanciranje programskih vsebin medijev v letu 2020. Kaj to pomeni, predvsem za tako imenovane manjše, specializirane, tudi lokalne medije razmišlja Sonja Merljak Zdovc, odgovorna urednica spletnega časopisa za otroke Časoris. Foto: Osebni arhiv


14.07.2020

Peter Čakš: Vse gre v smeri siromašenja kakovostne lokalne informacije

Peter Čakš z Inštituta za medijske komunikacije Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko na Univerzi v Mariboru se strokovno ukvarja s spremljanjem medijske krajine, bolj podrobno tudi lokalne. Z Gašperjem Andrinkom sta se pogovarjala o tem kako zelo bi spremembe v Zakonu o medijih zarezale v lokalno novinarstvo, ki je sicer že dolgo na udaru,


Stran 32 od 126
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov