Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pri pripravi mlečne formule se moramo striktno ravnati po navodilih proizvajalca, pravi dr. Evgen Benedik
Adaptirano mleko oziroma mlečna formula, kot tudi imenujemo to mleko, je nadomestek za materino mleko, kadar dojenček na primer odklanja dojenje, ali pa ko materi zmanjkuje mleka in si ga niti ne more izbrizgati. Klinični dietetik dr. Evgen Benedik s Pediatrične klinike UKC Ljubljana pojasnjuje, da materinega mleka ne more nadomestiti noben drug pripravek, zato adaptirano mleko ne more biti prva izbira:
“Mlečna formula poskuša posnemati sestavo materinega mleka, a je samo približek, ne more biti popolnoma enaka. Vsaka mati namreč tvori mleko, ki je specifično za potrebe njenega otroka.”
Osnova adaptiranega mleka je prilagojeno kravje mleko. Ko v proizvodnjo pride sterilno kravje mleko, mu odvzamejo vse sestavine – maščobo, beljakovine itd. Na koncu postopka znova dodajo te snovi zraven, le v takšnem razmerju, kot je v materinem mleku. “Zelo težko pa je reči, katera mlečna formula je najboljša. Na slovenskem in evropskem trgu imamo namreč v veljavi zelo strogo zakonodajo. Minimalni standardi so izjemno zelo visoki”, razlaga sogovornik in opozarja na nekatere pogoste napake pri pripravi:
“Vedno svetujem, da tisti, ki pripravlja mlečno formulo, ravna po navodilih proizvajalca, ki so vedno jasno napisana na embalaži mlečne formule. Pripravljene mlečne formule se ne sme pogrevati ali pripravljati za cel dan vnaprej, tudi če je shranjena v hladilniku. Vsak obrok mlečne formule je treba pripraviti sproti in otroka nahraniti takoj potem.”
Pozorni pa moramo biti tudi na higieno – na to, da se sproti pomiva posoda, v kateri se pripravlja mlečna formula, da se sproti umiva roke, stekleničko in cucelj. “Starši naj bodo pozorni tudi na datum uporabnosti, kar se morda sliši čudno, a vsako leto pride do takšnih primerov,” še dodaja dr. Benedik.
Pri pripravi mlečne formule se moramo striktno ravnati po navodilih proizvajalca, pravi dr. Evgen Benedik
Adaptirano mleko oziroma mlečna formula, kot tudi imenujemo to mleko, je nadomestek za materino mleko, kadar dojenček na primer odklanja dojenje, ali pa ko materi zmanjkuje mleka in si ga niti ne more izbrizgati. Klinični dietetik dr. Evgen Benedik s Pediatrične klinike UKC Ljubljana pojasnjuje, da materinega mleka ne more nadomestiti noben drug pripravek, zato adaptirano mleko ne more biti prva izbira:
“Mlečna formula poskuša posnemati sestavo materinega mleka, a je samo približek, ne more biti popolnoma enaka. Vsaka mati namreč tvori mleko, ki je specifično za potrebe njenega otroka.”
Osnova adaptiranega mleka je prilagojeno kravje mleko. Ko v proizvodnjo pride sterilno kravje mleko, mu odvzamejo vse sestavine – maščobo, beljakovine itd. Na koncu postopka znova dodajo te snovi zraven, le v takšnem razmerju, kot je v materinem mleku. “Zelo težko pa je reči, katera mlečna formula je najboljša. Na slovenskem in evropskem trgu imamo namreč v veljavi zelo strogo zakonodajo. Minimalni standardi so izjemno zelo visoki”, razlaga sogovornik in opozarja na nekatere pogoste napake pri pripravi:
“Vedno svetujem, da tisti, ki pripravlja mlečno formulo, ravna po navodilih proizvajalca, ki so vedno jasno napisana na embalaži mlečne formule. Pripravljene mlečne formule se ne sme pogrevati ali pripravljati za cel dan vnaprej, tudi če je shranjena v hladilniku. Vsak obrok mlečne formule je treba pripraviti sproti in otroka nahraniti takoj potem.”
Pozorni pa moramo biti tudi na higieno – na to, da se sproti pomiva posoda, v kateri se pripravlja mlečna formula, da se sproti umiva roke, stekleničko in cucelj. “Starši naj bodo pozorni tudi na datum uporabnosti, kar se morda sliši čudno, a vsako leto pride do takšnih primerov,” še dodaja dr. Benedik.
V tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” v ospredje postavljamo kašice za najmlajše. Na Zvezi potrošnikov Slovenije so podrobno pregledali 12 žitnih in mlečno žitnih kašic, ki vsebujejo zdrob. Izbrali so le osnovne izdelke, brez dodanega suhega sadja, keksov ali čokolade, saj izdelki z dodatki za prehrano dojenčkov niso priporočljivi. A tudi v žitnih kašicah se lahko skrivajo dodatni sladkor in nepotrebni aditivi, zato si gre ob nakupu vzeti čas in pozorno prebrati seznam sestavin in hranilnih tabel na izdelku, poudarja Anja Zupan z ZPS, ki v pogovoru povzema ugotovitve primerjalnega ocenjevanja. Vabljeni k poslušanju!
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Če bi vas povprašali po dioksinih, furanih in PCB-jih bi bržkone večina le skomignila z rameni. A brez skrbi. Bolj kot to, kako jih poimenovati, je pomembno, da vemo, da so med nami, da nastajajo zaradi človekovega onesnaževanja in da se lahko nahajajo tudi v živilih. V hrani jih gre najti zlasti v maščobnem tkivu živali, akumulirajo pa se po prehranjevalni verigi navzgor. Kar pomeni, da je človek tisti, ki jih užije zadnji. Ker gre za halogenirane organske spojine, ki se razgrajujejo zelo počasi in so razvrščene med dvanajst za okolje najbolj škodljivih obstojnih organskih onesnaževal, je prav, da o njih zopet spomnimo v rubriki Veste, kaj jeste. Pogovarjali smo se z dr. Urško Blaznik z NIJZ.
Ko govorimo o smernicah zdrave prehrane, govorimo o pravilnem rednem uživanju sadja, ki bistveno pripomore k boljšemu počutju in zdravju. Delež sestavin se pri različnih sadežih močno razlikuje. Sadje poleg vode vsebuje veliko vitaminov, vlaknin ter tudi mineralov in ogljikovih hidratov. V zadnjih urah je marsikdo zaužil izjemne količine različne hrane, velikonočni prazniki so za nami. In marsikateri obrok si lahko olajšamo ali ga prilagodimo tako, da zaužijemo sadje. Je pomembno, kdaj se zaužije sadje? Kako je z eksotičnim sadjem? Katere so koristi teh vrst sadja? Podrobneje v pogovoru s strokovnjakom za zdravo prehrano Mariem Sambolcem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
O sirnih namazih bo tekla beseda v tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?”. Mnogi si ga, verjamemo, radi privoščite ob jutrih ali večerih na rezini kruha, ob skodelici čaja ali kave. Nemalo vrst jih je najti na trgovskih policah. Med njimi sicer ni bistvenih razlik, vseeno pa obstajajo, zato je prav, da izberemo tiste, ki so po svoji prehranski sestavi najbolj ugodni. Na Zvezi potrošnikov Slovenije so opravili primerjalni test desetih sirnih namazov. Preverili so njihovo sestavo in senzorične lastnosti. O testu smo se pogovarjali z Anjo Zupan, prehransko strokovnjakinjo z ZPS.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Ponudba sadja in zelenjave v trgovinah že dolgo ni več odvisna od sezone. Kljub temu prehranski strokovnjaki potrošnikom svetujejo, naj uživajo pridelke predvsem v času njihove naravne sezone pridelave. Zakaj? Sezonska, sveža in pravkar dozorela zelenjava in sadje sta praviloma okusnejša in vsebujeta več hranilni snovi, poleg tega pa ju niso pripeljali od daleč in s transportom povzročili dodatnega nepotrebnega onesnaževanja okolja. Nista pa to edina razloga, pove Marjana Peterman, strokovna sodelavka Zveze potrošnikov Slovenije.
Neveljaven email naslov