Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Živila živalskega izvora v splošnem vsebujejo več skupnih beljakovin od rastlinskih živil, hkrati pa vsebujejo tudi večje deleže človeku esencialnih aminokislin.
O beljakovinah, rastlinskih in živalskih, njihovih razlikah in pomembnosti za naš organizem bomo govorili v tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?”. Beljakovine sicer sodijo med makrohranila, saj jih s hrano velja zaužiti v večjih količinah. Poleg tega so vir dušika in aminokislin, iz katerih telo gradi lastne beljakovine, v telesu pa imajo mnoge, za življenje pomembne funkcije. O beljakovinah smo se pogovarjali s prehranskim strokovnjakom, Mariem Sambolcem.
“Aminokisline gradijo beljakovine. In teh aminokislin je 22. Izmed 22-ih je 8, morda 9 takšnih, ki jih telo ne more proizvesti samo in jih moramo v telo vnesti z živili. Živalski izdelki slovijo po tem, da so vir vseh esencialnih aminokislin. Rastlinskim virom pa praviloma manjka vsaj ena od teh. Zato moramo kot lego kocke sestaviti in kombinirati različne vire rastlinske prehrane v celoto, če živalskih ne uživamo. Kombinacija stročnic, žitaric, gomoljnic… Po tem se živalski in rastlinski viri beljakovin razlikujejo.” Mario Sambolec
Kaj je treba vedeti?
Vir: prehrana.si
Živila živalskega izvora v splošnem vsebujejo več skupnih beljakovin od rastlinskih živil, hkrati pa vsebujejo tudi večje deleže človeku esencialnih aminokislin.
O beljakovinah, rastlinskih in živalskih, njihovih razlikah in pomembnosti za naš organizem bomo govorili v tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?”. Beljakovine sicer sodijo med makrohranila, saj jih s hrano velja zaužiti v večjih količinah. Poleg tega so vir dušika in aminokislin, iz katerih telo gradi lastne beljakovine, v telesu pa imajo mnoge, za življenje pomembne funkcije. O beljakovinah smo se pogovarjali s prehranskim strokovnjakom, Mariem Sambolcem.
“Aminokisline gradijo beljakovine. In teh aminokislin je 22. Izmed 22-ih je 8, morda 9 takšnih, ki jih telo ne more proizvesti samo in jih moramo v telo vnesti z živili. Živalski izdelki slovijo po tem, da so vir vseh esencialnih aminokislin. Rastlinskim virom pa praviloma manjka vsaj ena od teh. Zato moramo kot lego kocke sestaviti in kombinirati različne vire rastlinske prehrane v celoto, če živalskih ne uživamo. Kombinacija stročnic, žitaric, gomoljnic… Po tem se živalski in rastlinski viri beljakovin razlikujejo.” Mario Sambolec
Kaj je treba vedeti?
Vir: prehrana.si
Starejši skupaj z nosečnicami in otroki sodijo v rizično skupino ljudi, pri katerih velja previdnost pri uživanju nekaterih skupin živil. V starejšem življenjskem obdobju se zmanjšujejo motorične zmožnosti, kar lahko povzroča težave pri pripravi hrane in hranjenju. Na željo po prehranjevanju vpliva tudi slabšanje funkcije okusa in vonja. Oslabijo tudi vid in sluh ter funkcije prebavnega sistema – od slabših zob in nezmožnosti žvečenja do upočasnjene peristaltike in zmanjšanja izločanja prebavnih sokov v celotnem prebavnem traktu. Tudi stranski učinki zdravil lahko odvračajo od hranjenja in povzročajo podhranjenost. Starostniki so zaradi oslabljenega delovanja imunskega sistema bolj dovzetni za okužbe in zastrupitve z živili. Zaradi vsega naštetega je v tretjem življenjskem obdobju uživanje zdravih in varnih živil še posebej pomembno.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Če bi vam rekli: izvolite za zajtrk malce fosforja ali fosfatov, bi nas najbrž malce čudno pogledali, a fosfati se nahajajo v mnogih živilih, zlasti beljakovinskih in so nujni za zdravje naših kosti in zob. Na drugi strani živilska industrija uporablja fosfate v obliki aditivov iz različnih tehnoloških razlogov – za uravnavanje kislosti živil ter kot emulgatorje in stabilizatorje. Kaj so pravzaprav fosfati, v katerih vrstah živil se nahajajo in ali nam preveč fosfatov lahko tudi škodi, o tem z Nino Zupanič z Inštituta za nutricionistiko v Ljubljani.
V tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” govorimo o rastlinskih vrstah mleka, kot so mandljevo, kokosovo, ovseno ali sojino mleko. Vsaj proizvajalci so jim nadeli takšen naziv, četudi takšno poimenovanje ni točno, poudarja prehranska strokovnjakinja in dipl. inž. živilstva in prehrane Anja Pristavec. Mleko je namreč tekočina, ki jo pridobimo z molžo sesalcev, ti napitki pa so narejeni iz žit ali oreščkov. Kako zdravi so, je odvisno od sestavin, iz katerih so narejeni. Pri večini napitkov gre za industrijsko predelana živila, zato ni samo po sebi umevno, da so tako zdrava, kot se jim pripisuje. So pa, kot pravi sogovornica Anja Pristavec, lahko zelo funkcionalna, zlasti za ljudi z laktozno intoleranco.
Neveljaven email naslov