Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Beljakovine

30.01.2019


Živila živalskega izvora v splošnem vsebujejo več skupnih beljakovin od rastlinskih živil, hkrati pa vsebujejo tudi večje deleže človeku esencialnih aminokislin.

O beljakovinah, rastlinskih in živalskih, njihovih razlikah in pomembnosti za naš organizem bomo govorili v tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?”. Beljakovine sicer sodijo med makrohranila, saj jih s hrano velja zaužiti v večjih količinah. Poleg tega so vir dušika in aminokislin, iz katerih telo gradi lastne beljakovine, v telesu pa imajo mnoge, za življenje pomembne funkcije. O beljakovinah smo se pogovarjali s prehranskim strokovnjakom, Mariem Sambolcem.

“Aminokisline gradijo beljakovine. In teh aminokislin je 22. Izmed 22-ih je 8, morda 9 takšnih, ki jih telo ne more proizvesti samo in jih moramo v telo vnesti z živili. Živalski izdelki slovijo po tem, da so vir vseh esencialnih aminokislin. Rastlinskim virom pa praviloma manjka vsaj ena od teh. Zato moramo kot lego kocke sestaviti in kombinirati različne vire rastlinske prehrane v celoto, če živalskih ne uživamo. Kombinacija stročnic, žitaric, gomoljnic… Po tem se živalski in rastlinski viri beljakovin razlikujejo.” Mario Sambolec 

Kaj je treba vedeti?

  • Odrasel človek dnevno potrebuje minimalno 1,5 – 2 g beljakovin na kilogram telesne mase, otroci, nosečnice, doječe matere, športniki in starejši odrasli nekoliko več.
  • Beljakovine so sestavljene so iz različnih aminokislin, od katerih je 9 esencialnih (za odrasle), oziroma 11 (za otroke).
  • Nahajajo se v mnogih živilih živalskega in rastlinskega izvora.
  • Živila živalskega izvora so vir zelo kakovostnih beljakovin, vendar moramo biti pri njihovem uživanju pozorni, da ne zaužijemo preveč (nasičenih) maščob. Med dobre vire živalskih beljakovin uvrščamo pusto meso, jajca, mleko in mlečne izdelke.
  • Tudi živila rastlinskega izvora so lahko dober vir beljakovin, vendar je njihova aminokislinska sestava manj optimalna. Ta problem se učinkovito razreši s kombiniranjem uživanja različnih rastlinskih virov beljakovin, npr. stročnic (soja, fižol,..) in žiti, riža ali koruze.
  • S pestro in uravnoteženo prehrano je mogoče zaužiti dovolj skupnih beljakovin in esencialnih aminokislin.

 

Vir: prehrana.si


Veste, kaj jeste

329 epizod


V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.

Beljakovine

30.01.2019


Živila živalskega izvora v splošnem vsebujejo več skupnih beljakovin od rastlinskih živil, hkrati pa vsebujejo tudi večje deleže človeku esencialnih aminokislin.

O beljakovinah, rastlinskih in živalskih, njihovih razlikah in pomembnosti za naš organizem bomo govorili v tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?”. Beljakovine sicer sodijo med makrohranila, saj jih s hrano velja zaužiti v večjih količinah. Poleg tega so vir dušika in aminokislin, iz katerih telo gradi lastne beljakovine, v telesu pa imajo mnoge, za življenje pomembne funkcije. O beljakovinah smo se pogovarjali s prehranskim strokovnjakom, Mariem Sambolcem.

“Aminokisline gradijo beljakovine. In teh aminokislin je 22. Izmed 22-ih je 8, morda 9 takšnih, ki jih telo ne more proizvesti samo in jih moramo v telo vnesti z živili. Živalski izdelki slovijo po tem, da so vir vseh esencialnih aminokislin. Rastlinskim virom pa praviloma manjka vsaj ena od teh. Zato moramo kot lego kocke sestaviti in kombinirati različne vire rastlinske prehrane v celoto, če živalskih ne uživamo. Kombinacija stročnic, žitaric, gomoljnic… Po tem se živalski in rastlinski viri beljakovin razlikujejo.” Mario Sambolec 

Kaj je treba vedeti?

  • Odrasel človek dnevno potrebuje minimalno 1,5 – 2 g beljakovin na kilogram telesne mase, otroci, nosečnice, doječe matere, športniki in starejši odrasli nekoliko več.
  • Beljakovine so sestavljene so iz različnih aminokislin, od katerih je 9 esencialnih (za odrasle), oziroma 11 (za otroke).
  • Nahajajo se v mnogih živilih živalskega in rastlinskega izvora.
  • Živila živalskega izvora so vir zelo kakovostnih beljakovin, vendar moramo biti pri njihovem uživanju pozorni, da ne zaužijemo preveč (nasičenih) maščob. Med dobre vire živalskih beljakovin uvrščamo pusto meso, jajca, mleko in mlečne izdelke.
  • Tudi živila rastlinskega izvora so lahko dober vir beljakovin, vendar je njihova aminokislinska sestava manj optimalna. Ta problem se učinkovito razreši s kombiniranjem uživanja različnih rastlinskih virov beljakovin, npr. stročnic (soja, fižol,..) in žiti, riža ali koruze.
  • S pestro in uravnoteženo prehrano je mogoče zaužiti dovolj skupnih beljakovin in esencialnih aminokislin.

 

Vir: prehrana.si


08.08.2018

Nad fige brez fige v žepu

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


01.08.2018

Hrana na plaži

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


25.07.2018

Vino pripoveduje zgodbo in tudi napak nikoli ne zamolči

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


18.07.2018

Pivo: tekoče zlato ali samo pločevinka, ki se lepo sveti

Pivo je alkoholna pijača, pripravljena z varjenjem in fermentiranjem sladkorjev, ki ob pomoči encimov nastanejo iz škroba, katerega vir so običajno različna slajena in neslajena žita. Za varjenje piva se najpogosteje uporablja ječmen, pa tudi pšenica, koruza, riž in proso. Velja za najstarejšo in najbolj priljubljeno alkoholno pijačo na svetu. Med vsemi pijačami je pivo na tretjem mestu po svetovni porabi. Pred njim sta le voda in čaj. V poletnih dneh se pivoljubci še raje zatečejo k tej osvežitvi, prodaja in poraba se občutno povečata. Pri Zvezi potrošnikov Slovenije so opravili test 10 vrst svetlega piva, ki se najpogosteje znajdejo v nakupovalnih košaricah Slovencev.


11.07.2018

Kavni napitki niso za prave “kofetkarje”

V takšnih napitkih je lahko tudi do 94 odstotkov mleka in do 32 gramov sladkorja; vključno z aditivi - arome, zgoščevalci, stabilizatorji, fosfati.


04.07.2018

Holesterol

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


27.06.2018

Hrana na dopustu in potovanju

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


20.06.2018

Ribez

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


13.06.2018

Sladkor v kosmičih za otroke

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


06.06.2018

Perutnina

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


30.05.2018

Rdeče, okusne in zdrave

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


23.05.2018

Zakaj je stročnice in žita priporočljivo namakati

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


16.05.2018

Žar

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


09.05.2018

Diete brez ogljikovih hidratov

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


02.05.2018

Čebula

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


25.04.2018

Piščančje posebne salame

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


18.04.2018

V tuninih paštetah manj kot 50 % tune

Tunine paštete vsebujejo veliko maščobe, zato naj ne bodo pogosto na vašem jedilniku


11.04.2018

Aloe vera

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


04.04.2018

Avokado

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


28.03.2018

Velikonočne jedi pod drobnogledom

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


Stran 10 od 17
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov