Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Beljakovine

30.01.2019


Živila živalskega izvora v splošnem vsebujejo več skupnih beljakovin od rastlinskih živil, hkrati pa vsebujejo tudi večje deleže človeku esencialnih aminokislin.

O beljakovinah, rastlinskih in živalskih, njihovih razlikah in pomembnosti za naš organizem bomo govorili v tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?”. Beljakovine sicer sodijo med makrohranila, saj jih s hrano velja zaužiti v večjih količinah. Poleg tega so vir dušika in aminokislin, iz katerih telo gradi lastne beljakovine, v telesu pa imajo mnoge, za življenje pomembne funkcije. O beljakovinah smo se pogovarjali s prehranskim strokovnjakom, Mariem Sambolcem.

“Aminokisline gradijo beljakovine. In teh aminokislin je 22. Izmed 22-ih je 8, morda 9 takšnih, ki jih telo ne more proizvesti samo in jih moramo v telo vnesti z živili. Živalski izdelki slovijo po tem, da so vir vseh esencialnih aminokislin. Rastlinskim virom pa praviloma manjka vsaj ena od teh. Zato moramo kot lego kocke sestaviti in kombinirati različne vire rastlinske prehrane v celoto, če živalskih ne uživamo. Kombinacija stročnic, žitaric, gomoljnic… Po tem se živalski in rastlinski viri beljakovin razlikujejo.” Mario Sambolec 

Kaj je treba vedeti?

  • Odrasel človek dnevno potrebuje minimalno 1,5 – 2 g beljakovin na kilogram telesne mase, otroci, nosečnice, doječe matere, športniki in starejši odrasli nekoliko več.
  • Beljakovine so sestavljene so iz različnih aminokislin, od katerih je 9 esencialnih (za odrasle), oziroma 11 (za otroke).
  • Nahajajo se v mnogih živilih živalskega in rastlinskega izvora.
  • Živila živalskega izvora so vir zelo kakovostnih beljakovin, vendar moramo biti pri njihovem uživanju pozorni, da ne zaužijemo preveč (nasičenih) maščob. Med dobre vire živalskih beljakovin uvrščamo pusto meso, jajca, mleko in mlečne izdelke.
  • Tudi živila rastlinskega izvora so lahko dober vir beljakovin, vendar je njihova aminokislinska sestava manj optimalna. Ta problem se učinkovito razreši s kombiniranjem uživanja različnih rastlinskih virov beljakovin, npr. stročnic (soja, fižol,..) in žiti, riža ali koruze.
  • S pestro in uravnoteženo prehrano je mogoče zaužiti dovolj skupnih beljakovin in esencialnih aminokislin.

 

Vir: prehrana.si


Veste, kaj jeste

329 epizod


V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.

Beljakovine

30.01.2019


Živila živalskega izvora v splošnem vsebujejo več skupnih beljakovin od rastlinskih živil, hkrati pa vsebujejo tudi večje deleže človeku esencialnih aminokislin.

O beljakovinah, rastlinskih in živalskih, njihovih razlikah in pomembnosti za naš organizem bomo govorili v tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?”. Beljakovine sicer sodijo med makrohranila, saj jih s hrano velja zaužiti v večjih količinah. Poleg tega so vir dušika in aminokislin, iz katerih telo gradi lastne beljakovine, v telesu pa imajo mnoge, za življenje pomembne funkcije. O beljakovinah smo se pogovarjali s prehranskim strokovnjakom, Mariem Sambolcem.

“Aminokisline gradijo beljakovine. In teh aminokislin je 22. Izmed 22-ih je 8, morda 9 takšnih, ki jih telo ne more proizvesti samo in jih moramo v telo vnesti z živili. Živalski izdelki slovijo po tem, da so vir vseh esencialnih aminokislin. Rastlinskim virom pa praviloma manjka vsaj ena od teh. Zato moramo kot lego kocke sestaviti in kombinirati različne vire rastlinske prehrane v celoto, če živalskih ne uživamo. Kombinacija stročnic, žitaric, gomoljnic… Po tem se živalski in rastlinski viri beljakovin razlikujejo.” Mario Sambolec 

Kaj je treba vedeti?

  • Odrasel človek dnevno potrebuje minimalno 1,5 – 2 g beljakovin na kilogram telesne mase, otroci, nosečnice, doječe matere, športniki in starejši odrasli nekoliko več.
  • Beljakovine so sestavljene so iz različnih aminokislin, od katerih je 9 esencialnih (za odrasle), oziroma 11 (za otroke).
  • Nahajajo se v mnogih živilih živalskega in rastlinskega izvora.
  • Živila živalskega izvora so vir zelo kakovostnih beljakovin, vendar moramo biti pri njihovem uživanju pozorni, da ne zaužijemo preveč (nasičenih) maščob. Med dobre vire živalskih beljakovin uvrščamo pusto meso, jajca, mleko in mlečne izdelke.
  • Tudi živila rastlinskega izvora so lahko dober vir beljakovin, vendar je njihova aminokislinska sestava manj optimalna. Ta problem se učinkovito razreši s kombiniranjem uživanja različnih rastlinskih virov beljakovin, npr. stročnic (soja, fižol,..) in žiti, riža ali koruze.
  • S pestro in uravnoteženo prehrano je mogoče zaužiti dovolj skupnih beljakovin in esencialnih aminokislin.

 

Vir: prehrana.si


26.12.2018

Bolj kalorična od alkohola je le še maščoba

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


19.12.2018

Tudi v domači kuhinji lahko pripravimo jedi z bolj ugodno prehransko sestavo

Izboljševanje sestave živil je izraz, ki se sliši nekoliko zagonetno in nekaj, s čimer bi se bržkone morala ukvarjati prehranska industrija. A tudi v domači kuhinji lahko pripravimo jedi z bolj ugodno prehransko sestavo. To preprosto pomeni, da pri pripravi jedi dodamo manj škodljivih maščob, sladkorja ali soli. Ker se bližajo prazniki in bodo mize obložene z dobrotami, smo kot primer vzeli piškote. Prehranska strokovnjakinja Anja Zupan je raziskovala, ali se všečnost piškotov spremeni, če jim odvzamemo ali sladkor ali maslo, in ali to pomeni, da recepte za peko sladic lahko beremo tudi z zadržkom in kritično distanco. Dodajamo tudi nasvete za modro kupovanje piškotov in sladic.


12.12.2018

Kruh res redi?

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


05.12.2018

Repa je bogata z antioksidanti

Repo lahko uživamo surovo, kuhano, še posebej pogosto pa v poznojesenskem in zimskem času na krožnikih kraljuje kisla repa. Njeno odličnost gre iskati v nizki kalorični vrednosti, visoki vsebnosti antioksidantov ter vitaminov in mineralov, s termično obdelavo pa, po besedah prof. dr. Janeza Hribarja z Biotehniške fakultete v Ljubljani, hranilne vrednosti skoraj ne izgubi. O tem, kaj repa vsebuje, od kod njen ostrejši, celo rahlo pekoč okus in tudi, kako jo hraniti, o vsem tem prisluhnite v tokratni rubriki »Veste, kaj jeste?«.


28.11.2018

Losos

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


21.11.2018

Naj ne spodrsne na maščobah

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


14.11.2018

Konzerviranje živil v domači kuhinji

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


07.11.2018

Z rafinirano fruktozo do civilizacijskih bolezni

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


31.10.2018

Običajni ali sladki krompir?

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


24.10.2018

Prazna vreča ne stoji pokonci

Če se resneje ukvarjate s športom, morate svoji prehrani dodati predvsem več soli, ter poskbeti za dovolj energije


17.10.2018

Kaj imata skupnega maslo in margarina? Zmernost

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


10.10.2018

Bučno olje je zdravo, a kot vsa maščoba, kalorično

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


03.10.2018

Starostniki hrano okušajo drugače

Kako se uspešno postarati? Del odgovora je tudi ustrezna prehrana. Poleg prekomerne telesne mase je pri starejših izziv tudi izgubljanje mišične in kostne mase ter večja verjetnost za hranilno in energijsko podhranjenost. S staranjem se zmanjšujejo funkcije prebavnega sistema, pogosteje se pojavljajo različne kronične bolezni, prav tako ima velik vpliv ekonomski status, saj lahko nizki dohodki onemogočajo sestavo hranilno ustrezne prehrane. Priporočena prehrana in zadostna telesna dejavnost sta zato še kako pomembni.


26.09.2018

Učinkovit je le dolgoročen “detox”

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


19.09.2018

Gobe imajo zelo visoko vsebnost vode in so dober vir vitaminov

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


12.09.2018

Mlečne formule poskušajo posnemati sestavo materinega mleka, a so samo približek

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


05.09.2018

V ekoloških živilih pesticidov znatno manj

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


29.08.2018

Črevesje kot drugi možgani

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


22.08.2018

Oglijikovim hidratom se moramo izogibati. Res?!

Ogljikovi hidrati. Kako jih ob poplavi nasprotujočih si informacij pravzaprav razumeti? Zmeda, kot pravi Nina Zupanič z Inštituta za nutricionistiko, izhaja iz dejstva, da so OH makrohranilo, za katerega zdravstvene organizacije niso priporočile minimalnega dnevnega vnosa. Poleg tega nas različni, pogosto tudi samooklicani prehranski svetovalci, prek nekaterih komercialnih medijev in družbenih omrežij zavajajo z idejami o tem, da je treba jesti čim manj OH ker redijo in ker so nezdravi. Odgovor pa nikakor ni enoznačen, OH se med seboj namreč zelo razlikujejo. Enačiti sladkor in rafinirano belo moko z vlakninami pač ne gre.


15.08.2018

Prehranska dopolnila

Vitaminske tablete, minerali, probiotiki, pripravki za hujšanje, beljakovinski napitki za športnike, omega-3 maščobne kisline, alge, čebelji pridelki … Vse to sodi med prehranska dopolnila, katerih uporaba tudi pri nas že nekaj časa vztrajno narašča. Večina ljudi te snovi zaznava kot neškodljive in varne ter jih uživa nekritično, a v res široki ponudbi so tudi nekatere, ki lahko povzročijo različne težave in neželene reakcije. Tudi sicer se je pred uporabo prehranskih dopolnil priporočljivo dobro pozanimati o sestavi, učinkih in morebitnih kontraindikacijah. Pri prehranskih dopolnilih je zelo pomembno, da veste, kaj v resnici jeste, pravi mag. Martina Puc, magistra farmacije in odlična poznavalka področja prehranskih dopolnil.


Stran 9 od 17
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov