Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ko jemo, hranimo dva organizma – nas in črevesne bakterije
O črevesni mikrobioti bo tekla beseda v tokratni rubriki Veste, kaj jeste?. O njej smo v naši rubriki pred časom že govorili, zlasti o povezavi možganov in mikrobiote, danes pa dodajamo še nekaj zanimivih dognanj znanosti glede pomembnosti ohranjanja zdrave mikrobiote. Enotne definicije o tem, kaj je zdrava mikrobiota, sicer še ni, se pa raziskovalci strinjajo, da moramo imeti zelo veliko bakterij, biti morajo zelo raznovrstne in med njimi morajo biti določene vrste, ki so za nas koristne. Ko govorimo o vplivu hrane na mikrobioto, pa je prav, da se zavedamo, da hranimo pravzaprav dva organizma, poudarja biologinja, prof. dr. Maja Rupnik iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano ter redna profesorica na medicinski fakulteti v Mariboru. Prvi organizem smo mi, drugi so naše bakterije. Vabljeni k poslušanju!
Največ škode naši mikrobioti povzroči predelana hrana, opozarja dr. Maja Rupnik:
“Razlog je v tem, da predelana hrana vsebuje veliko umetnih snovi, kot so umetna sladila, emulgatorji in za vsakega od teh je bilo v živalskih poskusih ugotovljeno, da škodujejo črevesni mikrobioti.”
Zakaj nekomu tako dišijo slaščice, drugemu meso, tretjemu zelenjava? V naši mikrobioti je najti tudi del razlage za to, kakšna hrana nam v določenem trenutku godi:
“Tako pri nekaterih živalih pa tudi pri ljudeh je že bilo ugotovljeno, da lahko naše črevesne bakterije pošiljajo signale v možgane z zahtevo po določenem tipu hrane, ki jo imajo one najraje, in tako poskrbijo za svoje preživetje. Ni pa nujno, da signali vedno prihajajo od tistih, za nas koristnih bakterij, in zato ni nujno, da je te signale treba v celoti ubogati.”
So ljudje, ki imajo porušeno mikrobioto zaradi kroničnih bolezni, dolgotrajnega uživanja antibiotikov ipd. Na vprašanje, ali si je mogoče pomagati s probiotiki, ki so na voljo v lekarnah, dr. Maja Rupnik takole odgovarja:
“Probiotiki gotovo lahko pomagajo pri vzpostavljanju vnovičnega ravnovesja v črevesni mikrobioti. Študije kažejo, da so to lahko probiotiki, ki vsebujejo samo eno ali dve bakteriji, čeprav bi logično pričakovali, da so še boljši tisti, ki vsebujejo zelo veliko raznovrstnih bakterij. Zdi se mi pomembno poudariti dejstvo, da tudi probiotiki niso bonbončki in da nenehno jemanje probiotikov verjetno ni najkoristnejše. Tako namreč dobivamo v naše telo veliko število mikroorganizmov, ki so nam po svoje tuji. Zato je bolje probiotike uporabljati v primeru, ko gre za redke enkratne dogodke, ko smo iz nekega razloga porušili svojo mikrobioto – zaradi stresa, potovanja, diete, antibiotikov … Pozneje pa je najbolje mikrobioto vzdrževati v raznovrstnosti in pestrosti tako, da ji ponudimo čim bolj raznovrstno prehrano in s tem spodbujamo rast čim večjega števila mikroorganizmov.”
Ko jemo, hranimo dva organizma – nas in črevesne bakterije
O črevesni mikrobioti bo tekla beseda v tokratni rubriki Veste, kaj jeste?. O njej smo v naši rubriki pred časom že govorili, zlasti o povezavi možganov in mikrobiote, danes pa dodajamo še nekaj zanimivih dognanj znanosti glede pomembnosti ohranjanja zdrave mikrobiote. Enotne definicije o tem, kaj je zdrava mikrobiota, sicer še ni, se pa raziskovalci strinjajo, da moramo imeti zelo veliko bakterij, biti morajo zelo raznovrstne in med njimi morajo biti določene vrste, ki so za nas koristne. Ko govorimo o vplivu hrane na mikrobioto, pa je prav, da se zavedamo, da hranimo pravzaprav dva organizma, poudarja biologinja, prof. dr. Maja Rupnik iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano ter redna profesorica na medicinski fakulteti v Mariboru. Prvi organizem smo mi, drugi so naše bakterije. Vabljeni k poslušanju!
Največ škode naši mikrobioti povzroči predelana hrana, opozarja dr. Maja Rupnik:
“Razlog je v tem, da predelana hrana vsebuje veliko umetnih snovi, kot so umetna sladila, emulgatorji in za vsakega od teh je bilo v živalskih poskusih ugotovljeno, da škodujejo črevesni mikrobioti.”
Zakaj nekomu tako dišijo slaščice, drugemu meso, tretjemu zelenjava? V naši mikrobioti je najti tudi del razlage za to, kakšna hrana nam v določenem trenutku godi:
“Tako pri nekaterih živalih pa tudi pri ljudeh je že bilo ugotovljeno, da lahko naše črevesne bakterije pošiljajo signale v možgane z zahtevo po določenem tipu hrane, ki jo imajo one najraje, in tako poskrbijo za svoje preživetje. Ni pa nujno, da signali vedno prihajajo od tistih, za nas koristnih bakterij, in zato ni nujno, da je te signale treba v celoti ubogati.”
So ljudje, ki imajo porušeno mikrobioto zaradi kroničnih bolezni, dolgotrajnega uživanja antibiotikov ipd. Na vprašanje, ali si je mogoče pomagati s probiotiki, ki so na voljo v lekarnah, dr. Maja Rupnik takole odgovarja:
“Probiotiki gotovo lahko pomagajo pri vzpostavljanju vnovičnega ravnovesja v črevesni mikrobioti. Študije kažejo, da so to lahko probiotiki, ki vsebujejo samo eno ali dve bakteriji, čeprav bi logično pričakovali, da so še boljši tisti, ki vsebujejo zelo veliko raznovrstnih bakterij. Zdi se mi pomembno poudariti dejstvo, da tudi probiotiki niso bonbončki in da nenehno jemanje probiotikov verjetno ni najkoristnejše. Tako namreč dobivamo v naše telo veliko število mikroorganizmov, ki so nam po svoje tuji. Zato je bolje probiotike uporabljati v primeru, ko gre za redke enkratne dogodke, ko smo iz nekega razloga porušili svojo mikrobioto – zaradi stresa, potovanja, diete, antibiotikov … Pozneje pa je najbolje mikrobioto vzdrževati v raznovrstnosti in pestrosti tako, da ji ponudimo čim bolj raznovrstno prehrano in s tem spodbujamo rast čim večjega števila mikroorganizmov.”
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Haloze so najbolj znane po svojem vinu. Gričevnata pokrajina je od vseh rastlin najprimernejša za vinsko trto, prebivalci pa so se včasih poleg vinogradništva ukvarjali še z živinorejo, recimo prašičerejo. Zato tudi kulinarika – že od nekdaj – izhaja iz družinskega praznika – kolin.
Žabje krake kuharji redkeje kot včasih uporabljajo za pripravo enolončnic, juh in ragujev, še vedno pa jih v nekaterih restavracijah dobimo v pečeni ali ocvrti obliki.
12 poletnih nedelj na Prvem pridno polnimo z reportažami iz 12 statističnih regij Slovenije. Raziskujemo turistično manj poznane točke. NaPOTki je beseda, ki jo morate poiskati, ko pridete na našo spletno stran radioprvi.si. V reportažah se ustvarjalci seveda ne bomo izognili kulinariki določenega območja – nasprotno. Kulinarika neke regije je gotovo nekaj, kar sooblikuje izkušnjo z nekega območja. Zato bomo v naslednjih tednih tudi rubriko Veste, kaj jeste? ob sredah posvetili eni, dvema ali več kulinaričnim značilnostim posameznih regij. Tokrat je bila Tina Lamovšek v Obalno-kraški regiji in se med drugim pogovarjala z dvema zanimivima domačinoma iz Črnega Kala. Njuno kulinarično izkušnjo s tega območja je zbrala Nataša Rašl.
V času epidemije novega koronavirusa, ko smo več časa preživeli doma in se izogibali pogostim obiskom trgovin, se je kot zelo priročna rešitev izkazal tudi nakup zelenjave prek spleta z dostavo na dom. Podatki Inštituta za nutricionistiko kažejo, da se je nakupovanje sadja in zelenjave z dostavo na dom v času epidemije povečalo za več kot 150%. Skladno s tem se je povečalo tudi število spletnih ponudnikov svežih vitaminov, zato so pri Zvezi potrošnikov preverili, kakšne so možnosti naročanja zelenjave na dom in kako pestra je ponudba.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
V Sloveniji so bili po razglasitvi epidemije Covid-19 uvedeni ukrepi, ki so vplivali tudi na področje preskrbe s hrano in način prehranjevanja. V okviru mednarodne študije Food-Covid-19, ki je bila pri nas izvedena prek programa Prehrana in javno zdravje, ki ga financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost, je Inštitut za nutricionistiko pripravil raziskavo o vplivu epidemije na tem področju. Že do zdaj se je pokazalo nekaj zanimivosti. Imamo recimo podatek, koliko odstotkov gospodinjstev je v preteklih tednih doma peklo kruh.
Nataša Rašl je tokrat na pogovor za rubriko Veste, kaj jeste? povabila Katjo Rebolj, ki je nedavno kot nabiralka in mentorica nastopila v oddaji televizijske mreže Netflix z naslovom “Restavracije na robu,” ki je bila posvečena Sloveniji. Tam je dokazala, da se lahko za obogatitev solate, juhe ali recimo rižote, sprehodimo do bližnjega travnika ali gozda. Tam naberemo številne užitne cvetove rastlin in z njimi jedem dodamo vitamine in antioksidante ter seveda okuse in drugačen, poseben videz.
Če uporabljamo določena ravnanja za to, da bi še uspešneje upočasnili širjenje epidemije, to vseeno pretehta tiste morebitne škodljive učinke, ki jih s tem naredimo mikrobioti, pa vseeno je koristno, če vemo, da ji lahko na nek način že zdaj tudi pomagamo.
Ob zaključku serije oddaj o vitaminih na Prvem v sredinem jutru pripravljamo »vitaminozni kviz«! 13 vitaminov, nujnih za delovanje človeškega telesa in nujnih za sodelovanje v sredinem kvizu.
Vitamin B12 je eden od ključnih vitaminov v našem telesu in je v nečem poseben. V zelenjavi in sadju ter stročnicah ga ne boste našli.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Redkokateri vitamin ima toliko različnih imen: vitamin B7, biotin, vitamin H, lepotni vitamin itd. Sara Kenda, mag. farm., spec. klin. farm. iz lekarne Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca Nova Goricia poudarja, da večina z raznoliko in uravnoteženo prehrano doseže zadosten dnevni vnos tega vitamina, torej je pomanjkanje redko.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
V laičnih krogih poimenovan vitamin B5, strokovno tako imenovana pantotenska kislina je bila tokratna rdeča nit rubrike Veste, kaj jeste? na Prvem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Ko govorimo o vitaminu, ki ga predstavljamo v tokratni rubriki Veste, kaj jeste?, si velja zapomniti: vnet jezik, razpokani ustni kotički, razširjene zenice in občutljivost za svetlobo so lahko prvi znaki pomanjkanja. Če ste v stresu, ga izgubljate veliko več in hitreje kot sicer. Vitamin B2 oziroma riboflavin je na neki način gonilo telesa.
Znaki manjšega pomanjkanja vitamina B1 oziroma tiamina so slabo počutje, izguba telesne mase in razdražljivost, ko pa gre za večje pomanjkanje, omenjamo nevrološke motnje in težave s srcem.
Najboljši viri vitamina C so sadje in zelenjava ter iz njiju izdelani sokovi. Veliko vitamina C vsebujejo acerola oz. divja češnja, šipek, jagode rakitovca in njihov sok, paprika, brokoli, črni ribez, kosmulje, koromač in citrusi. Količinsko so v našem geografskem prostoru za oskrbo pomembni tudi krompir, ohrovt, brstični ohrovt, rdeče in belo zelje, špinača in paradižnik. Živila, bogata z vitaminom C, prispevajo k ohranjanju normalnega delovanja imunskega in živčnega sistema, nastajanju kolagena, normalni psihološki funkciji, zaščiti celic pred oksidativnim stresom in zmanjšanju utrujenosti.
Če ste se rodili po letu 1987, potem je bil ta vitamin prvo v narekovajih zdravilo, ki ste ga dobili v življenju. Do šest ur po rojstvu ste prejeli injekcijo s tem vitaminom. Pred uvedbo tega preventivnega postopka je namreč približno vsak stoti novorojenček utrpel neke vrste krvavitev.
Neveljaven email naslov