Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.

Poleg kakovosti in varnosti živila k pravemu rezultatu prispeva tudi pravilno kuhanje špagetov

Špageti so verjetno najbolj priljubljena in zagotovo najbolj znana vrsta testenin. Po navadi merijo v dolžino od 25 do 30 cm, razlikujejo se po debelini oziroma premeru: od najbolj tankih capellinov do najdebelejših spaghettonov. Priprava špagetov je hitra in preprosta, zato se pogosto znajdejo na našem jedilniku. Kakšna je kakovost špagetov na slovenskem tržišču, v sodelovanju z Zvezo potrošnikov Slovenije preverjamo v  rubriki »Veste, kaj jeste«.

Izbira je pestra, na testiranje je bilo poslanih deset blagovnih in trgovskih znamk špagetov iz pšeničnega zdroba durum, po katerih glede na rezultate ankete, sega največ slovenskih potrošnikov. Na testu so preverili vsebnost škodljivih snovi (ohratoksin A, aflatoksini B1, B2, G1 in G2 ter deoksinivalenol), kemijske lastnosti (vsebnost beljakovin in furozina) ter senzorične lastnosti in označbo. Prav vsi vzorci so vsebovali dovolj beljakovin, vsebnost zdravju škodljivih mikotoksinov pa je bila pri vseh vzorcih pod zakonsko določeno mejo.

“Skupna vsebnost beljakovin (in s tem glutena) vpliva na kakovost testenin, saj izboljša lastnosti testenin med kuhanjem – preprečuje ločevanje oziroma razpadanje. Tako dobimo kakovostne testenine, ki med kuhanjem ostanejo čvrste in so prijetnega okusa. Za kakovostne špagete sta značilni tudi določena čvrstost in elastičnost, ki ju občutimo, ko jih pregriznemo. Poleg tega ne smejo biti preveč lepljivi. Z omako pa se najbolje povežejo porozne in hrapave testenine, tako v ustih ne prevlada okus omake,” je povedala Nika Kremić z ZPS.

Velike razlike v cenah

Za kilogram vzorcev na testu so pri ZPS odšteli od 0,64 in 2,18 evra. Prav najdražji in eden izmed cenejših vzorcev (0,65 evra/kg) sta se z oceno povprečno znašla na dnu tabele. Zmagovalni špageti so s ceno 1,23 evra za kilogram nekje v zlati sredini.

“Špageti so lahko narejeni le iz pšeničnega zdroba durum ali polnozrnatega zdroba, lahko pa vsebujejo še nekatere dodatke: jajca, druge vrste žit, kot sta pira in ajda, ter zelenjavo, ki testeninam doda barvo. Odločitev, katere kupiti, ni vedno preprosta,” je povedala Nika Kremić, ZPS.

Vir: ZPS