Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V času epidemije novega koronavirusa, ko smo več časa preživeli doma in se izogibali pogostim obiskom trgovin, se je kot zelo priročna rešitev izkazal tudi nakup zelenjave prek spleta z dostavo na dom. Podatki Inštituta za nutricionistiko kažejo, da se je nakupovanje sadja in zelenjave z dostavo na dom v času epidemije povečalo za več kot 150%. Skladno s tem se je povečalo tudi število spletnih ponudnikov svežih vitaminov, zato so pri Zvezi potrošnikov preverili, kakšne so možnosti naročanja zelenjave na dom in kako pestra je ponudba.
Zveza potrošnikov je primerjala ponudnike, ki zelenjavo dostavijo na dom
V času epidemije novega koronavirusa, ko smo več časa preživeli doma in se izogibali pogostim obiskom trgovin, se je kot zelo priročna rešitev izkazal tudi nakup zelenjave prek spleta z dostavo na dom. Podatki Inštituta za nutricionistiko kažejo, da se je nakupovanje sadja in zelenjave z dostavo na dom v času epidemije povečalo za več kot 150%. Skladno s tem se je povečalo tudi število spletnih ponudnikov svežih vitaminov, zato so pri Zvezi potrošnikov preverili, kakšne so možnosti naročanja zelenjave na dom in kako pestra je ponudba, pravi Boštjan Okorn.
Nam se je zdela to zanimiva ideja tudi zato, da domačo zelenjavo, ki jo vzgojimo v Sloveniji, približamo našim kupcem; marsikdo sicer hodi do svojega kmeta ali pa kupuje na tržnici, ampak v mestih so tudi ljudje, ki se slabše znajdejo ali pa udobneje živijo in za to ne najdejo časa, medtem ko lahko na spletu, tako kot vse ostale stvari, tudi zelenjavo kupujemo 24 ur na dan.
Pod drobnogled so vzeli tiste ponudnike, ki zabojčke z zelenjavo tudi pripeljejo do vrat potrošnika; našli so 9 ponudnikov, izkazalo pa se je, da je regijska razpršenost razmeroma slaba, saj jih večina razvaža samo v Ljubljano in okolico. Dostava zelenjave je pri večini ponudnikov mogoča samo v času delavnikov, do 16. ure. Dostavljavci to rešujejo tako, da zabojčke z zelenjavo pustijo pri sosedu ali pred vhodnimi vrati. Se pa zna zaplesti pri plačilu, možnosti so namreč zelo omejene.
Nekdo, ki je že kupoval prek spleta, je verjetno navajen, da plača vnaprej, s kreditno kartico ali predračunom, paypalom … skratka na nek oddaljen, brezstični način, ampak to ponujajo samo redki. Ostali imajo plačilo ob dostavi, kjer pa je spet težava, če ne jemljejo kreditnih kartic ali pa prodajalec nima drobiža. Ko kupujemo prek spleta, je plačilo ob dostavi ena od slabših možnosti, ki pa se je tukaj izkazala za najpogostejšo.
Ko govorimo o kakovosti dostavljene zelenjave, večjih odstopanj med ponudniki na Zvezi potrošnikov niso zaznali, opozarjajo pa, da večina ponudnikov na spletni strani ne navaja podatkov o poreklu izdelkov. Ker kupujejo tako od manjših kmetih kot večjih prodajalcev, izvor zelenjave za potrošnike ni zanemarljiv. Spletna prodaja in dostava zelenjave vsekakor lahko postane uspešen način prodaje sveže zelenjave, za kar pa bodo potrebne tudi določene prilagoditve potrošnikov. Ti se morajo zavedati, da je zelenjava sezonskega tipa, kar pomeni, da morajo najprej pregledati ponudbo in nato načrtovati obroke, ne obratno; v sklopu testa so pri Zvezi potrošnikov naročili 9 izdelkov – solato, čebulo, česen, krompir, zelje, brokoli, bučke, korenje in špinačo, le polovica ponudnikov pa je dostavila vse izbrane izdelke.
Podrobnejši rezultati primerjave so dostopni tukaj.
V času epidemije novega koronavirusa, ko smo več časa preživeli doma in se izogibali pogostim obiskom trgovin, se je kot zelo priročna rešitev izkazal tudi nakup zelenjave prek spleta z dostavo na dom. Podatki Inštituta za nutricionistiko kažejo, da se je nakupovanje sadja in zelenjave z dostavo na dom v času epidemije povečalo za več kot 150%. Skladno s tem se je povečalo tudi število spletnih ponudnikov svežih vitaminov, zato so pri Zvezi potrošnikov preverili, kakšne so možnosti naročanja zelenjave na dom in kako pestra je ponudba.
Zveza potrošnikov je primerjala ponudnike, ki zelenjavo dostavijo na dom
V času epidemije novega koronavirusa, ko smo več časa preživeli doma in se izogibali pogostim obiskom trgovin, se je kot zelo priročna rešitev izkazal tudi nakup zelenjave prek spleta z dostavo na dom. Podatki Inštituta za nutricionistiko kažejo, da se je nakupovanje sadja in zelenjave z dostavo na dom v času epidemije povečalo za več kot 150%. Skladno s tem se je povečalo tudi število spletnih ponudnikov svežih vitaminov, zato so pri Zvezi potrošnikov preverili, kakšne so možnosti naročanja zelenjave na dom in kako pestra je ponudba, pravi Boštjan Okorn.
Nam se je zdela to zanimiva ideja tudi zato, da domačo zelenjavo, ki jo vzgojimo v Sloveniji, približamo našim kupcem; marsikdo sicer hodi do svojega kmeta ali pa kupuje na tržnici, ampak v mestih so tudi ljudje, ki se slabše znajdejo ali pa udobneje živijo in za to ne najdejo časa, medtem ko lahko na spletu, tako kot vse ostale stvari, tudi zelenjavo kupujemo 24 ur na dan.
Pod drobnogled so vzeli tiste ponudnike, ki zabojčke z zelenjavo tudi pripeljejo do vrat potrošnika; našli so 9 ponudnikov, izkazalo pa se je, da je regijska razpršenost razmeroma slaba, saj jih večina razvaža samo v Ljubljano in okolico. Dostava zelenjave je pri večini ponudnikov mogoča samo v času delavnikov, do 16. ure. Dostavljavci to rešujejo tako, da zabojčke z zelenjavo pustijo pri sosedu ali pred vhodnimi vrati. Se pa zna zaplesti pri plačilu, možnosti so namreč zelo omejene.
Nekdo, ki je že kupoval prek spleta, je verjetno navajen, da plača vnaprej, s kreditno kartico ali predračunom, paypalom … skratka na nek oddaljen, brezstični način, ampak to ponujajo samo redki. Ostali imajo plačilo ob dostavi, kjer pa je spet težava, če ne jemljejo kreditnih kartic ali pa prodajalec nima drobiža. Ko kupujemo prek spleta, je plačilo ob dostavi ena od slabših možnosti, ki pa se je tukaj izkazala za najpogostejšo.
Ko govorimo o kakovosti dostavljene zelenjave, večjih odstopanj med ponudniki na Zvezi potrošnikov niso zaznali, opozarjajo pa, da večina ponudnikov na spletni strani ne navaja podatkov o poreklu izdelkov. Ker kupujejo tako od manjših kmetih kot večjih prodajalcev, izvor zelenjave za potrošnike ni zanemarljiv. Spletna prodaja in dostava zelenjave vsekakor lahko postane uspešen način prodaje sveže zelenjave, za kar pa bodo potrebne tudi določene prilagoditve potrošnikov. Ti se morajo zavedati, da je zelenjava sezonskega tipa, kar pomeni, da morajo najprej pregledati ponudbo in nato načrtovati obroke, ne obratno; v sklopu testa so pri Zvezi potrošnikov naročili 9 izdelkov – solato, čebulo, česen, krompir, zelje, brokoli, bučke, korenje in špinačo, le polovica ponudnikov pa je dostavila vse izbrane izdelke.
Podrobnejši rezultati primerjave so dostopni tukaj.
V tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” v ospredje postavljamo kašice za najmlajše. Na Zvezi potrošnikov Slovenije so podrobno pregledali 12 žitnih in mlečno žitnih kašic, ki vsebujejo zdrob. Izbrali so le osnovne izdelke, brez dodanega suhega sadja, keksov ali čokolade, saj izdelki z dodatki za prehrano dojenčkov niso priporočljivi. A tudi v žitnih kašicah se lahko skrivajo dodatni sladkor in nepotrebni aditivi, zato si gre ob nakupu vzeti čas in pozorno prebrati seznam sestavin in hranilnih tabel na izdelku, poudarja Anja Zupan z ZPS, ki v pogovoru povzema ugotovitve primerjalnega ocenjevanja. Vabljeni k poslušanju!
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Če bi vas povprašali po dioksinih, furanih in PCB-jih bi bržkone večina le skomignila z rameni. A brez skrbi. Bolj kot to, kako jih poimenovati, je pomembno, da vemo, da so med nami, da nastajajo zaradi človekovega onesnaževanja in da se lahko nahajajo tudi v živilih. V hrani jih gre najti zlasti v maščobnem tkivu živali, akumulirajo pa se po prehranjevalni verigi navzgor. Kar pomeni, da je človek tisti, ki jih užije zadnji. Ker gre za halogenirane organske spojine, ki se razgrajujejo zelo počasi in so razvrščene med dvanajst za okolje najbolj škodljivih obstojnih organskih onesnaževal, je prav, da o njih zopet spomnimo v rubriki Veste, kaj jeste. Pogovarjali smo se z dr. Urško Blaznik z NIJZ.
Ko govorimo o smernicah zdrave prehrane, govorimo o pravilnem rednem uživanju sadja, ki bistveno pripomore k boljšemu počutju in zdravju. Delež sestavin se pri različnih sadežih močno razlikuje. Sadje poleg vode vsebuje veliko vitaminov, vlaknin ter tudi mineralov in ogljikovih hidratov. V zadnjih urah je marsikdo zaužil izjemne količine različne hrane, velikonočni prazniki so za nami. In marsikateri obrok si lahko olajšamo ali ga prilagodimo tako, da zaužijemo sadje. Je pomembno, kdaj se zaužije sadje? Kako je z eksotičnim sadjem? Katere so koristi teh vrst sadja? Podrobneje v pogovoru s strokovnjakom za zdravo prehrano Mariem Sambolcem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
O sirnih namazih bo tekla beseda v tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?”. Mnogi si ga, verjamemo, radi privoščite ob jutrih ali večerih na rezini kruha, ob skodelici čaja ali kave. Nemalo vrst jih je najti na trgovskih policah. Med njimi sicer ni bistvenih razlik, vseeno pa obstajajo, zato je prav, da izberemo tiste, ki so po svoji prehranski sestavi najbolj ugodni. Na Zvezi potrošnikov Slovenije so opravili primerjalni test desetih sirnih namazov. Preverili so njihovo sestavo in senzorične lastnosti. O testu smo se pogovarjali z Anjo Zupan, prehransko strokovnjakinjo z ZPS.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Ponudba sadja in zelenjave v trgovinah že dolgo ni več odvisna od sezone. Kljub temu prehranski strokovnjaki potrošnikom svetujejo, naj uživajo pridelke predvsem v času njihove naravne sezone pridelave. Zakaj? Sezonska, sveža in pravkar dozorela zelenjava in sadje sta praviloma okusnejša in vsebujeta več hranilni snovi, poleg tega pa ju niso pripeljali od daleč in s transportom povzročili dodatnega nepotrebnega onesnaževanja okolja. Nista pa to edina razloga, pove Marjana Peterman, strokovna sodelavka Zveze potrošnikov Slovenije.
Neveljaven email naslov